Avantgarda

Avantgarda (francosko avant-garde - predstraža, predhodnica) je izraz pogosto uporabljen v umetnosti in politiki. V marksistično-političnem pomenu je to tisti del delavskega razreda, ki zaradi najvišje zavesti nastopi in nase sprejme obvezo izgradnje nove, socialistične družbe. Avantgarda predpostavlja specifično organizirano zavest o interesu delavskega razreda, brez katere ne bi bilo mogoče v danih zgodovinskih okoliščinah uresničiti ciljev delavskega gibanja. V kulturnem pomenu avantgarda opisuje ljudi ali dela, ki so nova, običajno eksperimentalne narave.

Avantgarda v marksizmu

Avantgarda ima v marksistični teoriji pomembno mesto. Manifestacija avantgarde delavskega razreda je njegova partija. Delavska avantgarda naj bi bila s svojim delovanjem in stališči osrednji akter v borbi za uresničevanje interesov delavstva. Posledično to pomeni, da sama avantgarda nima in ne sme imeti lastnih interesov. Teoretične predpostavke določajo, da se mora princip dela avantgarde izogibati dogmatizmu, edini kriterij uspešnosti njenega dela pa je družbena praksa. Sprememba objektivnih pogojev zahteva spremembo njenih metod dela.

V jugoslovanskem samoupravnem sistemu je bila vloga avantgarde upravljati z državo in gospodarstvom tako, da bi se delavski razred sam konstituiral kot »država«, kot družba neposrednih proizvajalcev. V tem pogledu je bila teoretično idejno-politična »delegacija« delavskega razreda in ne reprezentacija delavskega ljudstva. Topogledno je vseskozi izpostavljena nevarnosti birokratizacije.

Viri

• Avantgarda v marksističnem pomenu: Tubić, Risto (1974): Enciklopedijski rječnik marksističkih pojmova, Veselin Masleša, Sarajevo.