Pastirček in čarovnikova hči: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog
Članek je bil spremenjen toliko, kolikor ni ustrezal slovničnim in slogovnim zahtevam slovenskega jezika ter Wikipedije.
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Pastirček in čarovnikova hči''' je [[Slovenija|slovenska]] [[ljudska pravljica]], ki jo je zapisal [[Tone Ljubič]].
'''Pastirček in čarovnikova hči''' je [[Slovenija|slovenska]] [[ljudska pravljica]], ki jo je zapisal [[Tone Ljubič]].


Spada v katergorijo [[čudežna pravljica|čudežnih pravljic]]. Njihova glavna značilnost je nastopanje čarobnih pripomočkov ali nenavadnih moči. To jih tudi loči od [[realistična pravljica|realističnih pravljic]], kjer tega ne zasledimo. V pravljici Pastirček in čarovnikova hči so čarobni pripomoček železni škornji. Z njihovo pomočjo pastirček pride na vrh Steklene gore, kjer dobi svojo nevesto.
Spada med čudežne pravljice. Njihova glavna značilnost je nastopanje čarobnih pripomočkov ali nenavadnih moči. To jih tudi loči od realističnih pravljic, kjer tega ne zasledimo. V pravljici Pastirček in čarovnikova hči so čarobni pripomoček železni škornji. Z njihovo pomočjo pastirček pride na vrh Steklene gore, kjer dobi svojo nevesto.


==Povzetek vsebine==
==Povzetek vsebine==
Nekoč je [[pastirček]], edini sin revne matere, šel napajat k jezeru. Tam je opazil tri [[deklica|deklice]] in eni izmed njih iz nagajivosti ukradel obleko. Deklica ga je prosila, naj mu jo vrne, pastirček pa je bil to pripravljen storiti le, če bi se [[poroka|poročila]] z njim. Ker je bila deklica [[čarovnik]]ova hči, je bila edina možna pot do poroke ta, da [[snubec]] pride v Deveto deželo na Stekleno goro k njenemu očetu in ga prosi zanjo. Pastirček se je s tem strinjal in ji vrnil obleko.
Nekoč je pastirček, edini sin revne matere, šel napajat k jezeru. Tam je opazil tri deklice in eni izmed njih iz nagajivosti ukradel obleko. Deklica ga je prosila, naj mu jo vrne, pastirček pa je bil to pripravljen storiti le, če bi se [[poroka|poročila]] z njim. Ker je bila deklica [[čarovnik]]ova hči, je bila edina možna pot do poroke ta, da snubec pride v Deveto deželo na Stekleno goro k njenemu očetu in ga prosi zanjo. Pastirček se je s tem strinjal in ji vrnil obleko.


Najprej je odšel do svoje matere in jo prosil za popotnjo, nato pa se je odpravil. Dolgo pot je že prehodil, ko je srečal starega [[mož]]a. Vprašal ga je, če ve za Deveto deželo na Stekleni gori. Mož mu je odkimal in ga napotil k njegovemu starejšemu bratu. Pri tem ga je opozoril, naj mu že od daleč vpije, da mu prinaša pozdrave od mlajšega brata, če ne ga zdrobi v sončni prah. Pastirček ga je ubogal in pri starejšem bratu se je zgodba ponovila. Tako je odšel še k najstarejšemu od starcev, kjer je s pomočjo njegovih [[veter|vetrov]] dobil odgovor na vprašanje. Za pot na Stekleno goro naj bi potreboval tri [[par]]e [[železo|železnih]] [[škornji|škornjev]]. Veter Krivec ga je vodil do [[kovač]]a pod goro, ki mu je skoval železne škornje. Pred odhodom mu je naročil, naj ima več v glavi kakor v nogah, drugače ne pride na vrh. Pastirček ga ni poslušal, zato se mu je [[podvig]] dvakrat ponesrečil. Šele, ko je obul tretji par škornjev, je upošteval kovačeve besede in po dolgi poti prišel na vrh.
Najprej je odšel do svoje matere in jo prosil za popotnjo, nato pa se je odpravil. Dolgo pot je že prehodil, ko je srečal starega moža. Vprašal ga je, če ve za Deveto deželo na Stekleni gori. Mož mu je odkimal in ga napotil k svojemu starejšemu bratu. Pri tem ga je opozoril, naj mu že od daleč vpije, da mu prinaša pozdrave od mlajšega brata, če ne, ga zdrobi v sončni prah. Pastirček ga je ubogal in pri starejšem bratu se je zgodba ponovila. Tako je odšel k najstarejšemu od starcev, kjer je s pomočjo [[veter|vetrov]] dobil odgovor na vprašanje. Za pot na Stekleno goro naj bi potreboval tri pare [[železo|železnih]] škornjev. Veter Krivec ga je vodil do [[kovač]]a pod goro, ki mu je skoval železne škornje. Pred odhodom mu je naročil, naj ima več v glavi kakor v nogah, drugače ne pride na vrh. Pastirček ga ni poslušal, zato se mu je podvig dvakrat ponesrečil. Šele ko je obul tretji par škornjev, je upošteval kovačeve besede in po dolgi poti prišel na vrh.


Prispel je do čarovnikove hiše in stopil do [[gospodar]]ja. Najprej ga je pozdravil, nato pa poprosil za hčerko. Ta se mu je zasmejal in rekel, da jo dobi le, če stori tri dela, ki mu jih bo naložil, drugače pa ga spremeni v [[volk]]a. Nato ga je zaprl v [[ječa|ječo]]. Zvečer je [[zapornik]]u njegova [[izbranka]] prinesla jesti in mu povedala, kako naj naslednji dan reši [[naloga|nalogo]], ki mu jo bo dal čarovnik. In res je drugi dan dobil prav to nalogo. Moral je uganiti, katera izmed treh hčer je njegova [[nevesta|nevestica]] in z njeno pomočjo mu je to uspelo. V naslednjih dveh dneh mu je čarovnik naložil še dve nemogoči [[opravilo|opravili]], a jih je namesto njega s [[čarovnija|čarovnijo]] opravila deklica. Po uspešno opravljenih nalogah je čarovnik držal besedo in pastirčku dal svojo hčerko.
Prispel je do čarovnikove hiše in stopil do gospodarja. Najprej ga je pozdravil, nato pa poprosil za roko hčerke. Ta se mu je smejal in rekel, da jo dobi le, če stori tri dela, ki mu jih bo naložil, drugače pa ga spremeni v [[volk]]a. Nato ga je zaprl v ječo. Zvečer je zaporniku njegova izbranka prinesla jesti in mu povedala, kako naj naslednji dan reši nalogo, ki mu jo bo dal njen oče. In res je drugi dan dobil prav to nalogo. Moral je uganiti, katera izmed treh hčer je njegova nevestica in z njeno pomočjo mu je to uspelo. V naslednjih dveh dneh mu je čarovnik naložil še dve nemogoči opravili, a jih je namesto njega s čarovnijo opravila deklica. Po uspešno opravljenih nalogah je čarovnik držal besedo in pastirčku dal svojo hčerko.


Komaj sta [[fant]] in deklica odšla, že je prišla domov čarovnikova [[žena]]. Takoj je opazila, da ene hčerke ni doma. Mož ji je povedal, kaj se je zgodilo in čarovnica je takoj vedela, da je njena hči pomagala pastirčku izvršiti naloge. Zato je hitro poslala moža po mlada [[ubežnik|ubežnika]]. Ko se jima je čarovnik bližal, je deklica začutila, da ju preganjajo. Naredila je čire čare in spremenila sebe v široko [[reka|reko]] pastirčka pa v [[čolniček]], ki je plaval po reki. Čarovnik ju ni prepoznal in se praznih rok vrnil domov. Žena ga je okarala in še enkrat poslala po [[begunec|begunca]]. Tokrat je deklica spremenila sebe v [[krava|kravico]], njenega ljubega pa v majhnega pastirčka in [[preganjalec]] je spet ostal praznih rok. Nato je čarovnica vzela stvari v svoje roke in sama odšla za njima. To je deklica začutila in še poslednjič naredila čire čare ter ju tako rešila.
Komaj sta fant in deklica odšla, že je prišla domov čarovnikova [[žena]]. Takoj je opazila, da ene hčerke ni doma. Mož ji je povedal, kaj se je zgodilo, in čarovnica je takoj vedela, da je njena hči pomagala pastirčku izvršiti naloge. Zato je hitro poslala moža po mlada ubežnika. Ko se jima je čarovnik bližal, je deklica začutila, da ju preganjajo, in spremenila sebe v široko reko, pastirčka pa v čolniček. Čarovnik ju ni prepoznal in se praznih rok vrnil domov. Žena ga je okarala in še enkrat poslala po [[begunec|begunca]]. Tokrat je deklica spremenila sebe v kravico, njenega ljubega pa v majhnega pastirčka in preganjalec je spet ostal praznih rok. Nato je čarovnica vzela stvari v svoje roke in sama odšla za njima, a tudi tokrat ju je deklica s čarovnijo rešila in ko sta prišla srečno domov, sta se [[poroka|poročila]].


Nato sta prišla srečno domov in se [[poroka|poročila]].

==Celotna vsebina pravljice ==
{{wikivir}}
{{wikivir}}


==Analiza pravljice==
*'''Pripovedovalec:''' tretjeosebni oz. vsevedni, na koncu se vključi v pripoved in s tem ustvari komičen zaključek
*'''Književni čas:''' neznan
*'''Književni prostor:''' izmišljen (jezero, Deveta dežela na Stekleni gori)
*'''Glavni lik:''' pastirček
*'''Stranski liki:''' čarovnikova hči, čarovnik, čarovnikova žena, trije starci, pastirčkova mati, drugi dve čarovnikovi hčeri, kovač, veter Krivec
**'''Okrasni pridevki:''' srebrna vodica, tančičaste obleke, lep vrt, bela cesta, zlata kočija, široka reka, zelena trata
**'''Pomanjševalnice:''' pastirček, vodica, nevestica, hišica, ptički, bratca, čolniček, kravica
**'''Pravljična števila:''' tri lepe deklice, Deveta dežela, trije starci, trije pari železnih škornjev, tri težke naloge, trikrat skrivanje pred preganjalcem
*'''Konec''': srečen: poroka med pastirčkom in čarovnikovo hčerjo



==Analiza dela po Vladimirju Proppu==
==Analiza dela po Vladimirju Proppu==
[[Vladimir Propp]] s svojim [[strukturalistična teorija|strukturalističnim pristopom]] razlaga [[sistematika|sistematično]] [[zgradba|zgradbo]] pravljice in njene [[sestavina|sestavine]]. Ugotovil je, da so [[funkcija|funkcije]] [[stalnica|stalnice]] v pravljicah, zato jih je določil kot osnovne enote. Njihovo [[število]] je omejeno na 31, med seboj pa si sledijo po določenem [[vrstni red|vrstnem redu]].
[[Vladimir Propp]] s svojim strukturalističnim pristopom razlaga [[sistematika|sistematično]] zgradbo pravljice in njene sestavine. Ugotovil je, da so nekatere [[funkcija|funkcije]] stalnice v pravljicah, zato jih je določil kot osnovne enote. Njihovo število je omejeno na 31, med seboj pa si sledijo po določenem vrstnem redu.


Po navadi se pravljica začne z [[izhodišče|izhodiščno]] [[situacija|situacijo]]. Naštejejo se [[član]]i [[družina|družine]] ali pa se preprosto uvede prihodnji [[junak]]. Pravljica se nadaljuje z [[nizanje]]m funkcij [[lik]]ov, ki ustrezajo Proppovi teoriji.
Po navadi se pravljica začne z [[izhodišče|izhodiščno]] situacijo. Naštejejo se člani [[družina|družine]] ali pa se preprosto uvede prihodnji junak. Pravljica se nadaljuje z nizanjem funkcij [[literarni lik|lik]]ov, ki ustrezajo Proppovi teoriji.


*'''Izhodiščno stanje''': ''Živela je revna mati, ki je imela sina edinca. Bil je krepak in pogumen za tri sovrstnike. Služil je za pastirčka.''
*'''Izhodiščno stanje''': ''Živela je revna mati, ki je imela sina edinca. Bil je krepak in pogumen za tri sovrstnike. Služil je za pastirčka.''


*'''I. – Eden od članov družine odide od doma:''' Pastirček gre napajat k jezeru.
*'''I. – Eden od članov družine odide od doma:''' pastirček gre napajat k jezeru.


*'''VIII. – Enemu od družinskih članov nekaj manjka, nekaj hoče imeti''': Pastirček za vrnitev ukradene oblekice zahteva poroko s čarovnikovo hčerjo.
*'''VIII. – Enemu od družinskih članov nekaj manjka, nekaj hoče imeti''': pastirček za vrnitev ukradene oblekice zahteva poroko s čarovnikovo hčerjo.


*'''X. – Iskalec privoli ali se odloči za odpor''': Pastirček se odloči, da bo odšel v Deveto deželo na Stekleno goro k čarovniku in ga prosil za hčerko.
*'''X. – Iskalec privoli ali se odloči za odpor''': pastirček se odloči, da bo odšel v Deveto deželo na Stekleno goro k čarovniku in ga prosil za hčerko.


*'''XI. – Junak zapusti dom''': Pastirček gre do svoje matere in jo prosi za popotnjo, nato se odpravi v Deveto deželo na Stekleno goro.
*'''XI. – Junak zapusti dom''': pastirček se odpravi v Deveto deželo na Stekleno goro.


*'''XII. – Junaka preizkušajo, izprašujejo, napadajo idr. ter ga tako pripravljajo na čudežno sredstvo ali pomočnika''': Prvi starec pastirčka opozori, naj starejšemu bratu že od daleč vpije, da prinaša pozdrave mlajšega brata. Prav tako mu naroči drugi starec.
*'''XII. – Junaka preizkušajo, izprašujejo, napadajo idr. ter ga tako pripravljajo na čudežno sredstvo ali pomočnika''': prvi starec pastirčka opozori, naj starejšemu bratu že od daleč vpije, da prinaša pozdrave mlajšega brata. Prav tako mu naroči drugi starec.


*'''XIII. – Junak se odzove na dejanja prihodnjega darovalca''': Pastirček že od daleč pozdravi starejša dva brata.
*'''XIII. – Junak se odzove na dejanja prihodnjega darovalca''': pastirček že od daleč pozdravi starejša dva brata.


*'''XIV. – Junak prejme čudežno sredstvo''': Kovač pastirčku skuje železne škornje.
*'''XIV. – Junak prejme čudežno sredstvo''': kovač pastirčku skuje železne škornje.


*'''XV. – Junaka nekdo prenese, dostavi ali privede na kraj, kjer je objekt iskanja''': S pomočjo železnih škornjev pride na vrh Steklene gore.
*'''XV. – Junaka nekdo prenese, dostavi ali privede na kraj, kjer je objekt iskanja''': s pomočjo železnih škornjev pride na vrh Steklene gore.


*'''XXV. – Junaku naložijo težko nalogo''': Čarovnik pastirčku zada tri težke naloge.
*'''XXV. – Junaku naložijo težko nalogo''': čarovnik pastirčku zada tri težke naloge.


*'''XXVI. – Naloga je rešena''': Prvo nalogo junak s pomočjo deklice reši že preden mu jo čarovnik zada. Drugi dve težki nalogi pastirček z dekličino čarovnijo uspešno reši in čarovnik mu podari hčerko.
*'''XXVI. – Naloga je rešena''': prvo nalogo junak s pomočjo deklice reši, še preden mu jo čarovnik da. Drugi dve težki nalogi pastirček z dekličino čarovnijo uspešno reši in čarovnik mu podari hčerko.


*'''XX. – Junak se vrne''': Pastirček in čarovnikova hči odideta iz čarovnikove hiše.
*'''XX. – Junak se vrne''': pastirček in čarovnikova hči odideta iz čarovnikove hiše.


*'''XXI. – Junaka zasledujejo''': Čarovnik in čarovnica preganjata ubežnika.
*'''XXI. – Junaka zasledujejo''': čarovnik in čarovnica preganjata ubežnika.


*'''XXII. – Junak se reši zasledovanja''': S pomočjo dekličinih čarovnij se rešita zasledovalcev.
*'''XXII. – Junak se reši zasledovanja''': s pomočjo dekličinih čarovnij se rešita zasledovalcev.

*'''XXXI. – Junak se poroči''': pastirček in čarovnikova hči se poročita.


*'''XXXI. – Junak se poroči''': Pastirček in čarovnikova hči se poročita.


===Liki===
===Liki===
Tako kot število funkcij, je omejeno tudi število likov (7). Velik del funkcij je natančno razdeljenih med književne [[oseba|osebe]]. Tako ima vsak lik določen svoj krog delovanja.
Tako kot število funkcij je omejeno tudi število likov (7). Velik del funkcij je natančno razdeljenih med književne osebe. Tako ima vsak lik določen svoj krog delovanja. V pravljici ''Pastirček in čarovnikova hči'' lahko glavnim osebam določimo njihove vloge in kroge delovanja:
V pravljici Pastirček in čarovnikova hči lahko glavnim osebam določimo njihove [[vloga|vloge]] in kroge delovanja:


*'''škodljivec – čarovnica''' (zasledovanje - XXI)
*'''škodljivec – čarovnica''' (zasledovanje - XXI)
Vrstica 64: Vrstica 74:
*'''lažni junak''' - /
*'''lažni junak''' - /



====Glavni lik====
Glavni lik v pravljici je pastirček. Po Proppovi teoriji ima ta lik vlogo junaka. Nastopa v vseh funkcijah v pravljici, njegov krog delovanja pa lahko omejimo na naslednje funcije:
'''Glavni lik''' v pravljici je pastirček. Po Proppovi teoriji ima ta lik vlogo junaka. Nastopa v vseh funkcijah v pravljici, njegov krog delovanja pa lahko omejimo na naslednje funcije:
* odprava na iskanje - XI,
* odprava na iskanje - XI,
*odziv na darovalčeve zahteve - XIII,
* odziv na darovalčeve zahteve - XIII,
* poroka - XXXI.
* poroka - XXXI.

===Analiza pravljice===
*'''Pripovedovalec:''' tretjeosebni oz. vsevedni, na koncu se vključi v pripoved in s tem ustvari komičen zaključek
*'''Književni čas:''' neznan
*'''Književni prostor:''' izmišljen: jezero, Deveta dežela na Stekleni gori
*'''Glavni lik:''' pastirček
*'''Stranski liki:''' čarovnikova hči, čarovnik, čarovnikova žena, trije starci, pastirčkova mati, drugi dve čarovnikovi hčeri, kovač, veter Krivec
*'''Slog:'''
**'''Okrasni pridevki:''' srebrna vodica, tančičaste obleke, lep vrt, bela cesta, zlata kočija, široka reka, zelena trata
**'''Pomanjševalnice:''' pastirček, vodica, nevestica, hišica, ptički, bratca, čolniček, kravica
**'''Pravljična števila:''' tri lepe deklice, Deveta dežela, trije starci, trije pari železnih škornjev, tri težke naloge, trikrat skrivanje pred preganjalcem
*'''Konec''': srečen: poroka med pastirčkom in čarovnikovo hčerjo


==Motivno-tematske povezave==
==Motivno-tematske povezave==

Redakcija: 13:32, 26. februar 2011

Pastirček in čarovnikova hči je slovenska ljudska pravljica, ki jo je zapisal Tone Ljubič.

Spada med čudežne pravljice. Njihova glavna značilnost je nastopanje čarobnih pripomočkov ali nenavadnih moči. To jih tudi loči od realističnih pravljic, kjer tega ne zasledimo. V pravljici Pastirček in čarovnikova hči so čarobni pripomoček železni škornji. Z njihovo pomočjo pastirček pride na vrh Steklene gore, kjer dobi svojo nevesto.

Povzetek vsebine

Nekoč je pastirček, edini sin revne matere, šel napajat k jezeru. Tam je opazil tri deklice in eni izmed njih iz nagajivosti ukradel obleko. Deklica ga je prosila, naj mu jo vrne, pastirček pa je bil to pripravljen storiti le, če bi se poročila z njim. Ker je bila deklica čarovnikova hči, je bila edina možna pot do poroke ta, da snubec pride v Deveto deželo na Stekleno goro k njenemu očetu in ga prosi zanjo. Pastirček se je s tem strinjal in ji vrnil obleko.

Najprej je odšel do svoje matere in jo prosil za popotnjo, nato pa se je odpravil. Dolgo pot je že prehodil, ko je srečal starega moža. Vprašal ga je, če ve za Deveto deželo na Stekleni gori. Mož mu je odkimal in ga napotil k svojemu starejšemu bratu. Pri tem ga je opozoril, naj mu že od daleč vpije, da mu prinaša pozdrave od mlajšega brata, če ne, ga zdrobi v sončni prah. Pastirček ga je ubogal in pri starejšem bratu se je zgodba ponovila. Tako je odšel k najstarejšemu od starcev, kjer je s pomočjo vetrov dobil odgovor na vprašanje. Za pot na Stekleno goro naj bi potreboval tri pare železnih škornjev. Veter Krivec ga je vodil do kovača pod goro, ki mu je skoval železne škornje. Pred odhodom mu je naročil, naj ima več v glavi kakor v nogah, drugače ne pride na vrh. Pastirček ga ni poslušal, zato se mu je podvig dvakrat ponesrečil. Šele ko je obul tretji par škornjev, je upošteval kovačeve besede in po dolgi poti prišel na vrh.

Prispel je do čarovnikove hiše in stopil do gospodarja. Najprej ga je pozdravil, nato pa poprosil za roko hčerke. Ta se mu je smejal in rekel, da jo dobi le, če stori tri dela, ki mu jih bo naložil, drugače pa ga spremeni v volka. Nato ga je zaprl v ječo. Zvečer je zaporniku njegova izbranka prinesla jesti in mu povedala, kako naj naslednji dan reši nalogo, ki mu jo bo dal njen oče. In res je drugi dan dobil prav to nalogo. Moral je uganiti, katera izmed treh hčer je njegova nevestica in z njeno pomočjo mu je to uspelo. V naslednjih dveh dneh mu je čarovnik naložil še dve nemogoči opravili, a jih je namesto njega s čarovnijo opravila deklica. Po uspešno opravljenih nalogah je čarovnik držal besedo in pastirčku dal svojo hčerko.

Komaj sta fant in deklica odšla, že je prišla domov čarovnikova žena. Takoj je opazila, da ene hčerke ni doma. Mož ji je povedal, kaj se je zgodilo, in čarovnica je takoj vedela, da je njena hči pomagala pastirčku izvršiti naloge. Zato je hitro poslala moža po mlada ubežnika. Ko se jima je čarovnik bližal, je deklica začutila, da ju preganjajo, in spremenila sebe v široko reko, pastirčka pa v čolniček. Čarovnik ju ni prepoznal in se praznih rok vrnil domov. Žena ga je okarala in še enkrat poslala po begunca. Tokrat je deklica spremenila sebe v kravico, njenega ljubega pa v majhnega pastirčka in preganjalec je spet ostal praznih rok. Nato je čarovnica vzela stvari v svoje roke in sama odšla za njima, a tudi tokrat ju je deklica s čarovnijo rešila in ko sta prišla srečno domov, sta se poročila.


Analiza pravljice

  • Pripovedovalec: tretjeosebni oz. vsevedni, na koncu se vključi v pripoved in s tem ustvari komičen zaključek
  • Književni čas: neznan
  • Književni prostor: izmišljen (jezero, Deveta dežela na Stekleni gori)
  • Glavni lik: pastirček
  • Stranski liki: čarovnikova hči, čarovnik, čarovnikova žena, trije starci, pastirčkova mati, drugi dve čarovnikovi hčeri, kovač, veter Krivec
    • Okrasni pridevki: srebrna vodica, tančičaste obleke, lep vrt, bela cesta, zlata kočija, široka reka, zelena trata
    • Pomanjševalnice: pastirček, vodica, nevestica, hišica, ptički, bratca, čolniček, kravica
    • Pravljična števila: tri lepe deklice, Deveta dežela, trije starci, trije pari železnih škornjev, tri težke naloge, trikrat skrivanje pred preganjalcem
  • Konec: srečen: poroka med pastirčkom in čarovnikovo hčerjo


Analiza dela po Vladimirju Proppu

Vladimir Propp s svojim strukturalističnim pristopom razlaga sistematično zgradbo pravljice in njene sestavine. Ugotovil je, da so nekatere funkcije stalnice v pravljicah, zato jih je določil kot osnovne enote. Njihovo število je omejeno na 31, med seboj pa si sledijo po določenem vrstnem redu.

Po navadi se pravljica začne z izhodiščno situacijo. Naštejejo se člani družine ali pa se preprosto uvede prihodnji junak. Pravljica se nadaljuje z nizanjem funkcij likov, ki ustrezajo Proppovi teoriji.

  • Izhodiščno stanje: Živela je revna mati, ki je imela sina edinca. Bil je krepak in pogumen za tri sovrstnike. Služil je za pastirčka.
  • I. – Eden od članov družine odide od doma: pastirček gre napajat k jezeru.
  • VIII. – Enemu od družinskih članov nekaj manjka, nekaj hoče imeti: pastirček za vrnitev ukradene oblekice zahteva poroko s čarovnikovo hčerjo.
  • X. – Iskalec privoli ali se odloči za odpor: pastirček se odloči, da bo odšel v Deveto deželo na Stekleno goro k čarovniku in ga prosil za hčerko.
  • XI. – Junak zapusti dom: pastirček se odpravi v Deveto deželo na Stekleno goro.
  • XII. – Junaka preizkušajo, izprašujejo, napadajo idr. ter ga tako pripravljajo na čudežno sredstvo ali pomočnika: prvi starec pastirčka opozori, naj starejšemu bratu že od daleč vpije, da prinaša pozdrave mlajšega brata. Prav tako mu naroči drugi starec.
  • XIII. – Junak se odzove na dejanja prihodnjega darovalca: pastirček že od daleč pozdravi starejša dva brata.
  • XIV. – Junak prejme čudežno sredstvo: kovač pastirčku skuje železne škornje.
  • XV. – Junaka nekdo prenese, dostavi ali privede na kraj, kjer je objekt iskanja: s pomočjo železnih škornjev pride na vrh Steklene gore.
  • XXV. – Junaku naložijo težko nalogo: čarovnik pastirčku zada tri težke naloge.
  • XXVI. – Naloga je rešena: prvo nalogo junak s pomočjo deklice reši, še preden mu jo čarovnik da. Drugi dve težki nalogi pastirček z dekličino čarovnijo uspešno reši in čarovnik mu podari hčerko.
  • XX. – Junak se vrne: pastirček in čarovnikova hči odideta iz čarovnikove hiše.
  • XXI. – Junaka zasledujejo: čarovnik in čarovnica preganjata ubežnika.
  • XXII. – Junak se reši zasledovanja: s pomočjo dekličinih čarovnij se rešita zasledovalcev.
  • XXXI. – Junak se poroči: pastirček in čarovnikova hči se poročita.


Liki

Tako kot število funkcij je omejeno tudi število likov (7). Velik del funkcij je natančno razdeljenih med književne osebe. Tako ima vsak lik določen svoj krog delovanja. V pravljici Pastirček in čarovnikova hči lahko glavnim osebam določimo njihove vloge in kroge delovanja:

  • škodljivec – čarovnica (zasledovanje - XXI)
  • darovalec – kovač (priprava za podelitev čudežnega sredstva - XII, podelitev čudežnega sredstva - XIV)
  • pomočnik – čarovnikova hči (rešitev pred zasledovanjem - XXII, razrešitev težkih nalog - XXVI)
  • carična in njen oče - čarovnikova hči in čarovnik (nalaganje težkih nalog - XXV, poroka - XXXI)
  • pošiljatelj - /
  • junak – pastirček (odprava na iskanje - XI, odziv na darovalčeve zahteve - XIII, poroka - XXXI)
  • lažni junak - /


Glavni lik v pravljici je pastirček. Po Proppovi teoriji ima ta lik vlogo junaka. Nastopa v vseh funkcijah v pravljici, njegov krog delovanja pa lahko omejimo na naslednje funcije:

  • odprava na iskanje - XI,
  • odziv na darovalčeve zahteve - XIII,
  • poroka - XXXI.

Motivno-tematske povezave

Slika:Slovenska ljudska pripoved.jpg
Slovenska ljudska pripoved
Slika:Ljudske pripovedi.JPG
Ljudske pripovedi
Slika:Divja jaga.JPG
Divja jaga

Izdaje

Pravljica ni izšla kot samostojna knjiga, bila pa je večkrat izdana v zbirkah ljudskih pravljic:

Zapisana je tudi na zvočni kaseti in zgoščenki z naslovom Moje pravljice.

Viri

Literatura

Zunanje povezave