Modrozelene cepljivke: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: ga:Cianbhaictéir |
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ta:சயனோபாக்டீரியா |
||
Vrstica 89: | Vrstica 89: | ||
[[sr:Модрозелене бактерије]] |
[[sr:Модрозелене бактерије]] |
||
[[sv:Cyanobakterier]] |
[[sv:Cyanobakterier]] |
||
[[ta:சயனோபாக்டீரியா]] |
|||
[[th:สาหร่ายสีเขียวแกมน้ำเงิน]] |
[[th:สาหร่ายสีเขียวแกมน้ำเงิน]] |
||
[[tr:Siyanobakteri]] |
[[tr:Siyanobakteri]] |
Redakcija: 05:00, 26. februar 2011
Modrozelene cepljivke | ||||
---|---|---|---|---|
Znanstvena klasifikacija | ||||
| ||||
Redovi | ||||
Taksonomija se trenutno ponovno pregleduje.[1] |
Modrozelene cepljivke (znanstveno ime Cyanobacteria), znane tudi kot modrozelene alge, modrozelene bakterije ali cianofiti (Cyanophyta), je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Njihov organizacijski tip je prokariontske alge oziroma aerobne fototrofne bakterije. Imajo pigment klorofila a in druga fotosintetska barvila kot na primer fikocian in fikoeritrin. Ta barvila večkrat prevladujejo, zato so njihove kolonije, kot tudi okolje v katerem živijo, pogosto obravane zeleno, modrozeleno, rdeče, vijoličasto ali celo črno.
Modrozelene cepljivke so enocelične (kokalne, kapsalne) ali večcelične (nitaste ali trihalne). Celice so pogosto povezane v skupnem želatinastem ovoju - galerti. Galertast ovoj je lahko tanek, mehak in brez strukture ali pa čvrst, debel in slojevit. Lahko je debelejši od celice, včasih tudi obarvan. Razmnožujejo se vegetativno s preprosto delitvijo celic - cepitvijo, s fragmentacijo in tvorbo hormogonijev (nekajcelični gibljivi kosci niti). Nespolno se razmnožujejo s tvorbo endospor (beocit), eksospor (brstenje) in trajnih celic (akinet).
Modrozelene cepljivke naseljujejo zelo različna življenjska okolja. Največ predstavnikov je v sladkih vodah in v prsti. Sicer pa se pojavljajo še v morju, toplih vrelcih, na kamenju, na skorji dreves, v jamah, itd.
Klasifikacija
Modrozelene cepljivke so tradicionalno razdeljene morfološko (oblika in zgradba organizmov) na pet redov, ki jih označujemo s številkami I-V. Prve tri redove Chroococcales (kokalne modrozelene cepljivke), Pleurocapsales in Oscillatoriales (nitaste modrozelene ceplivke) filogenetske študije ne podpirajo. Zadnja dva redova - Nostocales and Stigonematales - sta monofiletska.
Člani Chroococales so enoceličarji in se običajno združujejo v kolonije. Klasično taksonomsko merilo je bila morfologija celice in delitev celice. V Pleurocapsales imajo celice imajo sposobnost, da oblikuje notranje trose (endospore). Ostali redovi vključujejo nitaste vrste. V Oscillatoriales, so celice urejene v eni sami vrsti in ne tvorijo specializiranih celic. V Nostocales in Stigonematales imajo celice v določenih pogojih sposobnost razvijanja heterocyst. Stigonematales, za razliko od Nostocales, vključuje vrste z resnično razvejani nitkami (trihome).
Večina taksonov je vključena v deblo ali divizijo cianobakterij in še niso bile objavljene v skladu z veljavnim Mednarodnim kodeksom botanične nomenklature. Razen:
- Razredi Chroobacteria, Hormogoneae in Gloeobacteria
- Redovi Chroococcales, Gloeobacterales, Nostocales, Oscillatoriales, Pleurocapsales in Stigonematales
- Družine Prochloraceae in Prochlorotrichaceae
- Rodovi Halospirulina, Planktothricoides, Prochlorococcus, Prochloron, Prochlorothrix.
Reference
- ↑ Ahoren Oren (2004). »A proposal for further integration of the cyanobacteria under the Bacteriological Code«. Int. J. Syst. Evol. Microbiol. 54: 1895–1902. doi:10.1099/ijs.0.03008-0. PMID 15388760.