Lava: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 51 zlogov ,  pred 9 leti
m
pnp AWB
m (Kategorija:Naravna tveganja)
m (pnp AWB)
[[Slika:Pahoehoe toe.jpg|thumb|right|250px|Tok lave]]
[[Slika:Pahoeoe fountain original.jpg|thumb|right|250px|10 m visoka fontana lave pāhoehoe ([[Havaji]], [[Združene države Amerike|ZDA]])]]
'''Lava''' je vrsta [[taljenje|raztaljene]] [[kamnina|kamnine]], ki jo med erupcijo izbruha [[ognjenik]]. Raztaljena kamnina nastaja v notranjosti nekaterih [[planet]]ov, med katerimi je tudi [[Zemlja]], in nekaterih njihovih [[satelit]]ov. Lava ima na izhodu iz vulkanskega dimnika temperaturo od 700 °C do 1200 °C. [[Viskoznost ]] lave je približno 10.000 krat večja od viskoznosti vode, zaradi [[Tiksotropija|tiksotropskih]] lastnosti, ki zmanjšajo njeno viskoznost, pa lahko preteče velike razdalje preden se ohladi in strdi.<ref>N. Bagdassarov, H. Pinkerton: Transient phenomena in vesicular lava flows based on laboratory experiments with analogue materials. Journal of Volcanology and Geothermal Research, '''132''' (2004), 2-3, str. 115-136
[http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6VCS-4B6CPRP-1&_user=10&_rdoc=1&_fmt=&_orig=search&_sort=d&view=c&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=062e0c42281eb5e5d185d5e78aa1e0f7]</ref><ref>H. Pinkerton, G. Norton: Rheological properties of basaltic lavas at sub-liquidus temperatures: laboratory and field measurements on lavas from Mount Etna, Journal of volcanology and geothermal research, '''68''' (1995), 4, str. 307-323. [http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=5970696]</ref> Ko se kava strdi, se pretvotri v [[magmatska kamnina|magmatsko kamnino]].
 
Beseda ''lava'' je [[Italijanščina|italijanskega]] izvora in je verjetno nastala iz [[Latinščina|latinske]] besede ''labes'', ki pomeni ''padati'' ali ''drseti''.<ref>[http://www.m-w.com/dictionary/lava Merriam-Webster OnLine dictionary]</ref><ref>[http://dictionary.reference.com/browse/lava Dictionary.com]</ref> Besedo lava je v zvezi z iztisnjeno magmo verjetno prvi uporabil Francesco Serao pri opisu izbruha [[Vezuv]]a med 14. majem in 4. junijem leta 1737.<ref>Vesuvius Erupts, 1738 [http://www.lindahall.org/events_exhib/exhibit/exhibits/vulcan/9.shtml Vesuvius Erupts, 1738]</ref>
 
==Sestava in lastnosti==
 
====Felzična lava====
[[Felzičnost|Felzične]] ali [[silikat]]ne lave, kakršni sta na primer [[riolit]]ska in [[dacit]]ska lava, tvorijo lavne igle in kupole in so povezane s piroklastičnimi sedimenti. Večina silikatnih lav ima izredno veliko [[viskoznost]] in se med tokom drobi in tvori bloke [[breča|breče]]. Visoka viskoznost je posledica velike vsebnosti [[silicijev dioksid|silicijevega dioksida]], [[aluminij]]a, [[kalij]]a, [[natrij]]a in [[kalcij]]a, ki tvorijo [[polimerizacija|polimerizirano]] talino, bogato z [[Glinenec|glinenci]] in [[kremen]]om. Felzične magme lahko bruhajo že pri temperaturah 650 – 750 º°C. Neobičajno vroče riolitske lave s temperaturami preko 950 °C lahko kljub temu tečejo tudi nekaj deset kilometrov daleč. Takšni lavni tokovi so na primer na Snake River Plainu v državi [[Idaho]] na severozahodu [[Združene države Amerike|ZDA]].
 
====Srednja lava====
====Lava ʻaʻā====
[[Slika:Aa large.jpg|thumb|Žareče čelo lave aa, ki teče preko lave pāhoehoe (obalna ravnina ognjenika Kilauea, Havaji, ZDA)]]
Lava ʻaʻā ali aa je ena od treh osnovnih vrst lave. Izraz ʻaʻā v [[havajščina|havajščini]] pomeni ''kamnita groba lava'', lahko pa tudi ''goreti'', ''plamen'' ali ''požar''. Lava aa je [[bazalt]]ska lava, za katero je značilna groba, z gruščem posuta površina, sestavljena iz zdrobljenih blokov lave - klinkerja. Naziv Aa je v vulkanologijo in geologijo uvedel ameriški geolog Clarence Dutton.<ref>James Furman Kemp: A handbook of rocks for use without the microscope: with a glossary of the names of rocks and other lithological terms. 5. izdaja, New York: D. Van Nostrand, 1918, str. 180 in 240.</ref><ref> C. E. Dutton, 4th Annual Report U.S. Geological Survey, 1883, str. 95.</ref><ref>Bulletin of the Geological Society of America, '''25''', Geological Society of America. 1914, str. 639.</ref>
 
Nevezana, zdrobljena in groba površina lave aa upočasnjuje in zavira njen tok in v resnici pokriva masivno gosto jedro, ki je najbolj aktiven del lavnega toka. Fragmenti ohlajenega zdrobljenega klinkerja na čelu lavnega toka se kotalijo navzdol pred strmo čelo in utonejo v napredujočem toku lave, zato so fragmenti lave aa tako na dnu kot na površini lavnega toka.
{{glavni|Ognjenik}}
Ognjeniki so primarne lavne tvorbe, zgrajene s ponavljajočimi se izbruhi lave in pepela. Po obliki se delijo na
* ščitaste ognjenike s širokimi položnimi pobočji, ki so nastali predvsem z obsežnimi izbruhi relativno tekoče bazaltske lave in
* stratovulkane, ki so zgrajeni iz izmenjajočih se slojev pepela in bolj viskozne lave in so značilni za srednje in felzične lave.
Stratovulkani lahko tvorijo [[kaldera|kaldere]], velike okrogle ali ovalne pogreznjene kraterje, ki nastanejo z delno ali popolno izpraznitvijo vulkanskega ognjišča med velikim eksplozivnim izbruhom. V kalderah lahko kasneje nastanejo jezera in lavne kupole. Kaldere lahko nastanejo tudi brez eksplozivnega izbruha s postopnim vgrezanjem magme, kar je značilno za ščitaste ognjenike.
 
===Pepelni stožec===
Stožci pepela ali žlindre so od 30 do 400 metrov visoki strmi stožci vulkanskega drobirja, ki se nabira okrog manjših ognjeniških dimnikov.<ref>Photo glossary of volcano terms: Cinder cone [http://web.archive.org/web/20070429163808/http://volcanoes.usgs.gov/Products/Pglossary/CinderCone.html Photo glossary of volcano terms: Cinder cone]</ref> Pepelni stožci so zgrajeni predvsem iz piroklastičnih snovi, se pravi iz vulkanskega pepela in tufa, medtem ko so stožci žlindre nastali z izbruhi bolj tekoče raztaljene vulkanske žlindre.
 
===Kipuka===
 
===Cev===
Lavne cevi nastanejo kadar se zgornji sloj relativno fluidne lave ohladi v trdno skorjo. Skorja je odličen toplotni izolator, zato ostane lava pod njo še dolgo časa tekoča. Ko lava odteče, lahko za njo ostane tudi nekaj kilometrov dolga prazna cev. Lavne cevi v sodobnem času nastajajo med izbruhi ognjenika Kilauea. V severnem Queenslandu v Avstraliji so tudi lavne cevi iz terciarja, ki so dolge do 15 &nbsp;km.
 
===Jezero===
* Erebus ([[Antarktika]])
* Pu'u 'Ō'ō in do nedavnega tudi Kīlauea (Havaji)
* Erta Ale ([[Etiopija]])
* Nyiragongo ([[Demokratična republika Kongo]])
* Ambrym (Vanuatu, nekdanji Novi Hebridi)
* Na področju ognjenika Ol Doinyo Lenga v [[Tanzanija|Tanzaniji]] so odkrili karbonatitne in natrokarbonatitne lave, ki so edinstven primer aktivnosti karbonatitnega ognjenika.<ref>[http://www.geology.sdsu.edu/how_volcanoes_work/Unusual%20lava.html Vic Camp, ''How volcanoes work'', Unusual Lava Types], San Diego State University, Geology.</ref>
* V [[Čile|Čilu]] in [[Bolivija|Boliviji]] so našli lave, ki vsebujejo bakrov sulfid.<ref>Guilbert, John M. in Charles F. Park, Jr.; 1986, ''The Geology of Ore Deposits'', W. H. Freeman, str. 556-557, ISBN 0-7167-1456-6.</ref>
* V [[Kiruna|Kiruni]] na [[Švedska|Švedkem]] so lave z železovim oksidom, ki so iz proterozoika in so bogat vir železove rude.<ref>Guilbert, John M. and Charles F. Park, Jr.; 1986, ''The Geology of Ore Deposits'', W. H. Freeman, str. 404-405, ISBN 0-7167-1456-6.</ref>
* [[Olivin]]sko [[nefelinit]]ske lave so edinstvena vrsta lav, ki naj bi prišle iz velikih globin Zemljinega plašča.<ref>[http://gsc.nrcan.gc.ca/volcanoes/cat/feature_volcano_e.php Catelogue of Canadian volcanoes - Stikine Volcanic Belt: Volcano Mountain] Pridobljeno 23. novembra 2007.</ref>
Izraz lava se uporablja tudi za raztaljene zmesi ledu, ki bruhajo na ledenih satelitih velikih plinastih planetov našega sončnega sistema.<ref>McBride and Gilmore (Ed.); 2007, ''An introduction to the Solar System'', Cambridge University Press, str. 392.</ref>.
 
==Nevarnosti==
Lavni tokovi so zelo uničujoči, vendar se na splošno gibljejo dovolj počasi, da omogčijo ljudem umik z njihove poti. Število človeških žrtev je zato praviloma majhno, razen v primerih, ko lavni tok preseka pot za umik ali če je zelo hiter. Zelo hiter tok lave se je zgodil 10. januarja 1977 med izbruhom ognjenika Nyiragongo v Demokratični republiki Kongo. Ognjenik je izbruhnil ponoči, lava pa je tekla s hitrostjo do 100 &nbsp;km/h in med spanjem presenetila prebivalce večih vasi. Umrlo je približno 2000 ljudi.<ref>Encyclopædia Britannica, [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/423132/Mount-Nyiragongo], pridobljeno 17. februarja 2011.</ref>
Žrtve, ki jih pripisujejo ognjenikom, imajo pogosto druge vzroke, na primer [[piroklastični tok|piroklastične tokove]], ki nastanejo zaradi zrušenja lavne kupole, [[lahar]]je, strupene pline, ki potujejo pred čelom lavnega toka, ali eksplozije, ki nastanejo pri stiku lave z vodo.<ref name=usgs >[http://volcanoes.usgs.gov/hazards/lava/index.php Lava Flows and Their Effects] USGS</ref>
 
==Mesta, ki so jih uničili lavni tokovi==
[[Slika: Kalapana house destroyed by lava.jpg|thumb|Lava zlahka uniči cela mesta. Na sliki je ena od več kot sto hiš, ki jih je leta 1990 uničil lavni tok ognjenika Kalapana na Havajih]]
* Kaimū (Havaji), uničeno med izruhom Kīlauee leta 1990. Mesto je zapuščeno.
* Kalapana (Havaji), uničeno med izbruhom Kilauee leta 1990. Mesto je zapuščeno.
* Kapoho (Havaji), uničeno med izbruhom Kilauee 28. januarja 1960. Mesto je zapuščeno.
* Keawaiki (Havaji). Mesto je zapuščeno.
* Koaʻe (Havaji). Mesto je zapuščeno.
* San Sebastiano al Vesuvio (Italija), uničeno leta 1944 med izbruhom [[Vezuv]]a. Mesto je bilo ponovno zgrajeno.
* [[Herculaneum]] (Italija), v izbruhu Vezuva leta 79.
* Otok Sumbawa (Indonezija), v izbruhu Tambore leta 1815
* Cerén ([[Salvador]]), v izbruhih ognjenika Ilopango med letoma 410 in 535.<ref> Bundschuh, J. in Alvarado, G. E (urednika) (2007) Central America: Geology, Resources and Hazards, 1, str. 56, London, Taylor and Francis.</ref>
 
==Galerija==
* [[Ognjenik]]
* [[Magma]]
* [[Magmatska kamnina]]
 
==Sklici==
360.301

urejanje

Navigacijski meni