Razmerje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.174.66 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika KocjoBot
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slovnica AWB
Vrstica 6: Vrstica 6:
''a'' ''':''' ''b'' (beri: ''a'' proti ''b''). Dejstvo, da sta količini v razmerju ''a'' proti ''b'' pomeni, da pri primerni izbiri merske enote prva količina znaša ''a'' enot, druga pa ''b'' enot.
''a'' ''':''' ''b'' (beri: ''a'' proti ''b''). Dejstvo, da sta količini v razmerju ''a'' proti ''b'' pomeni, da pri primerni izbiri merske enote prva količina znaša ''a'' enot, druga pa ''b'' enot.


Zgled: Andrej tehta 80kg, Bojan pa 60kg. Lahko bi rekli, da je razmerje njunih mas 80 ''':''' 60 (za enoto izberemo 1 kilogram). Lahko pa za mersko enoto izberemo 20kg in ugotovimo, da Andrej tehta 4 take enote, Bojan pa 3 take enote. Torej je razmerje
Zgled: Andrej tehta 80 kg, Bojan pa 60 kg. Lahko bi rekli, da je razmerje njunih mas 80 ''':''' 60 (za enoto izberemo 1 kilogram). Lahko pa za mersko enoto izberemo 20 kg in ugotovimo, da Andrej tehta 4 take enote, Bojan pa 3 take enote. Torej je razmerje
:''a'' ''':''' ''b'' = 4 ''':''' 3
:''a'' ''':''' ''b'' = 4 ''':''' 3


Vrstica 12: Vrstica 12:


===Delež===
===Delež===
Poseben primer dvočlenega razmerja je razmerje med delom celote in celoto. Táko razmerje imenujemo '''delež''' in ga pišemo ponavadi v obliki okrajšanega [[ulomek|ulomka]].
Poseben primer dvočlenega razmerja je razmerje med delom celote in celoto. Táko razmerje imenujemo '''delež''' in ga pišemo po navadi v obliki okrajšanega [[ulomek|ulomka]].


Zgled: V razredu je 10 fantov in 20 deklet (tj. - vseh skupaj je 30).
Zgled: V razredu je 10 fantov in 20 deklet (tj. - vseh skupaj je 30).
Vrstica 32: Vrstica 32:
:<math>a_1:a_2=b_1:b_2\!\,</math>
:<math>a_1:a_2=b_1:b_2\!\,</math>


Zgled naloge: Avto porabi 6 litrov bencina na 100km. Koliko (''x'') litrov porabi za 350km? Nalogo rešimo tako, da nastavimo sorazmerje:
Zgled naloge: Avto porabi 6 litrov bencina na 100&nbsp;km. Koliko (''x'') litrov porabi za 350&nbsp;km? Nalogo rešimo tako, da nastavimo sorazmerje:


:<math>6:x=100:350\!\,</math>
:<math>6:x=100:350\!\,</math>
:<math>x=\frac{6\cdot350}{100}=21</math>
:<math>x=\frac{6\cdot350}{100}=21</math>


Odgovor: Za 350km porabi 21 litrov bencina.
Odgovor: Za 350&nbsp;km porabi 21 litrov bencina.


===Obratno sorazmerje===
===Obratno sorazmerje===
Vrstica 61: Vrstica 61:
[[da:Forhold]]
[[da:Forhold]]
[[de:Proportionalität]]
[[de:Proportionalität]]
[[et:Jagatis]]
[[el:Αριθμοδείκτης]]
[[el:Αριθμοδείκτης]]
[[en:Proportionality_(mathematics)]]
[[en:Proportionality (mathematics)]]
[[es:Razón aritmética]]
[[eo:Rilatumo]]
[[eo:Rilatumo]]
[[es:Razón aritmética]]
[[et:Jagatis]]
[[fi:Suhde]]
[[fr:Ratio]]
[[fr:Ratio]]
[[ko:비 (수학)]]
[[it:Rapporto]]
[[he:יחס (בין מספרים)]]
[[he:יחס (בין מספרים)]]
[[it:Rapporto]]
[[ja:比]]
[[ko:비 (수학)]]
[[lt:Santykis]]
[[lt:Santykis]]
[[mr:गुणोत्तर]]
[[mr:गुणोत्तर]]
[[nl:Verhouding (wiskunde)]]
[[nl:Verhouding (wiskunde)]]
[[ja:比]]
[[pl:Stosunek (matematyka)]]
[[pl:Stosunek (matematyka)]]
[[pt:Taxa (razão)]]
[[pt:Taxa (razão)]]
[[simple:Ratio]]
[[simple:Ratio]]
[[fi:Suhde]]
[[te:నిష్పత్తి]]
[[te:నిష్పత్తి]]
[[th:อัตราส่วน]]
[[th:อัตราส่วน]]

Redakcija: 17:07, 25. februar 2011

Razmérje v matematiki pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.

Enostavno razmerje

Enostavno ali dvočleno razmerje podaja odnos med dvema količinama. Zapišemo ga v obliki a : b (beri: a proti b). Dejstvo, da sta količini v razmerju a proti b pomeni, da pri primerni izbiri merske enote prva količina znaša a enot, druga pa b enot.

Zgled: Andrej tehta 80 kg, Bojan pa 60 kg. Lahko bi rekli, da je razmerje njunih mas 80 : 60 (za enoto izberemo 1 kilogram). Lahko pa za mersko enoto izberemo 20 kg in ugotovimo, da Andrej tehta 4 take enote, Bojan pa 3 take enote. Torej je razmerje

a : b = 4 : 3

Iz zgornjega zgleda vidimo, da lahko razmerje krajšamo podobno kot krajšamo ulomke (80 : 60 = 4 : 3) - tj. obe števili delimo z največjim skupnim deliteljem.

Delež

Poseben primer dvočlenega razmerja je razmerje med delom celote in celoto. Táko razmerje imenujemo delež in ga pišemo po navadi v obliki okrajšanega ulomka.

Zgled: V razredu je 10 fantov in 20 deklet (tj. - vseh skupaj je 30). Delež fantov je , delež deklet pa .

Podaljšano razmerje

Podaljšano ali veččleno razmerje podaja odnos med več količinami. Primeri:

  • tričleno razmerje a : b : c
  • štiričleno razmerje a : b : c : d
  • itd.

Tudi podaljšano razmerje lahko krajšamo tako, da vse člene razmerja delimo s skupnim deliteljem.

Sorazmerje

Enakost dveh razmerij imenujemo sorazmerje.

Premo sorazmerje

Količini a in b sta premo sorazmerni, če povečanje ene količine pomeni hkratno sorazmerno povečanje druge količine, torej če velja:

Zgled naloge: Avto porabi 6 litrov bencina na 100 km. Koliko (x) litrov porabi za 350 km? Nalogo rešimo tako, da nastavimo sorazmerje:

Odgovor: Za 350 km porabi 21 litrov bencina.

Obratno sorazmerje

Količini a in b sta obratno sorazmerni, če povečanje ene količine pomeni hkratno sorazmerno zmanjšanje druge količine, torej če velja:

Zgled naloge: Neko delo bi opravilo 6 delavcev v 15 urah. V koliko urah (x) bo to delo opravilo 9 delavcev? Nalogo rešimo tako, da nastavimo sorazmerje:

Odgovor: Delo bodo opravili v 10 urah.

Glej tudi