Katahreza: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Kelc77 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 7: Vrstica 7:


*''Zob časa'' <sup>(minljivost)</sup>
*''Zob časa'' <sup>(minljivost)</sup>
*''ki je posušil že toliko solz'' <sup>(odpravitev bolečine)</sup>
*''ki je posušil že toliko solz'' <sup>(odpravitev bolečine)</sup>
*''bo tudi te rane zrasel s travo'' <sup>(utolažitev žalosti)</sup>
*''bo tudi te rane zrasel s travo'' <sup>(utolažitev žalosti)</sup>


Vrstica 23: Vrstica 23:
''v lesku strun na strunah lic''<br />|4=—[[Milan Jesih|Jesih]]: ''[[Uran v urinu, gospodar!]]''}}
''v lesku strun na strunah lic''<br />|4=—[[Milan Jesih|Jesih]]: ''[[Uran v urinu, gospodar!]]''}}


''Zadruga'' in ''šumenje'' sta v medsebojni pomenski nezvezi, skupaj pa enako nepodobni ''četam devic, drozgom, flaneli'' in ''lesketu strun''. Izrazni postopek je nasproten [[primera|primerjanju]]; medtem ko gre tam za druženje besed glede na sorodne lastnosti, gre tu za druženje besed, ki so si po [[pomen|pomenskih lastnostih]] kolikor mogoče narazen; učinek je ponavadi [[komika|komičen]].
''Zadruga'' in ''šumenje'' sta v medsebojni pomenski nezvezi, skupaj pa enako nepodobni ''četam devic, drozgom, flaneli'' in ''lesketu strun''. Izrazni postopek je nasproten [[primera|primerjanju]]; medtem ko gre tam za druženje besed glede na sorodne lastnosti, gre tu za druženje besed, ki so si po [[pomen|pomenskih lastnostih]] kolikor mogoče narazen; učinek je po navadi [[komika|komičen]].


Usoda katahreze je, da izgine, ko je uspešna oz. ko jo [[govorec|govorci]] ponotranjijo.
Usoda katahreze je, da izgine, ko je uspešna oz. ko jo [[govorec|govorci]] ponotranjijo.

Redakcija: 11:55, 25. februar 2011

Katahreza pomeni dajanje novih pomenov starim besedam oz. druženje besed, katerih (ustaljeni) pomeni med sabo (na splošno) niso združljivi. Katahreza je nekakšna protiprimera.

Primeri in razlage

1. primer

Značilen primer katahreze: Zob časa, ki je posušil že toliko solz, bo tudi te rane zarasel s travo. Trije tropi v prenesenem pomenu izražajo logično misel:

  • Zob časa (minljivost)
  • ki je posušil že toliko solz (odpravitev bolečine)
  • bo tudi te rane zrasel s travo (utolažitev žalosti)

Kar bi lahko izrazili tudi z naslednjimi besedami: Minljivost, ki je odpravila že toliko boli, bo utolažila tudi to žalost.

Podobna primera sta tudi: uvela luč, nebo se je zagugalo.

2. primer

Pri naslednjem primeru pa gre za nizanje besed (pojmov) brez jasno razvidnega skupnega smotra, npr.:

kje je zadruga šumela

tu med četami devic
drozgi vrtnice flanela

v lesku strun na strunah lic

Zadruga in šumenje sta v medsebojni pomenski nezvezi, skupaj pa enako nepodobni četam devic, drozgom, flaneli in lesketu strun. Izrazni postopek je nasproten primerjanju; medtem ko gre tam za druženje besed glede na sorodne lastnosti, gre tu za druženje besed, ki so si po pomenskih lastnostih kolikor mogoče narazen; učinek je po navadi komičen.

Usoda katahreze je, da izgine, ko je uspešna oz. ko jo govorci ponotranjijo.

Viri

  • Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. (COBISS)
  • Max Black: Metafora. V: Božidar Kante: Kaj je metafora? (COBISS)

Glej tudi