Pegam in Lambergar: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 28 zlogov ,  pred 11 leti
m
pnp AWB
m (vrnitev sprememb uporabnika 89.143.27.67 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Klemen Kocjancic)
m (pnp AWB)
[[Slika: Pegam and Lambergar.JPG|thumb|300px|right|Prizor spopada med Pegamom in Lambergarjem; gre za predelavo [[Slovenska mitologija|mitološkega izročila]] o spopadu med gromovnikom [[Kresnik (bog)|Kresnikom]] in troglavim demonom, verjetno [[Veles|Velesom]]om.]]
 
 
'''Pegam in Lambergar''' je naslov slovenske ljudske [[balada|balade]], ki govori o boju med Čehom [[Jan Vitovec|Janom Vitovcem]] in Slovencem Lambergarjem in hkrati ime glavnih likov.
 
== O pesmi==
 
=== Vsebina ===
Pegam sprašuje cesarja, če ima pod seboj koga, ki bi se spopadel z njim in cesar mu odgovori, da ga ima, in sicer Lambergarja iz bele [[Ljubljana|Ljubljane]]. Cesar je temu hitro poslal pismo in ga je Lambergar dobil, se je zjokal, saj se je večjega in močnejšega Pegama bal. Mati, ki je sedela za pečjo, mu je rekla, naj se nikar ne boji, saj bo zanj molila. Dala mu je ta nasvet: ko bo prispel na Dunaj, naj pozove Pegama v boj. Ko bosta prvič zajezdila, se bosta samo »kušnila«, v drugo si bosta mezince odgriznila, v tretje pa si bosta glave sekala. Pegam bo imel tri glave, on pa naj odseka srednjo. Lambergar je tako storil in zgodilo se je, kot mu je rekla mati. Pegam je bil premagan, cesar zadovoljen in Lambergar srečen.
 
=== Zgodovinsko ozadje ===
V 15. stoletju se je vnel boj za zapuščino [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Jan Vitovec (ki ga v pesmi predstavlja Pegam) je poveljeval vojski (ki so jo zbrali vdova [[Ulrik II.|Ulrika II.]], Katarina, in [[Goriški grofje]]) ter napadel cesarja Friderika IV., glavnega dediča poknežene grofije celjske. Razdejal je [[Kranjska|deželo Kranjsko]] in požgal veliko gradov. [[Cesar|Cesar]] Friderik je na pomoč poklical neustrašnega Lambergarja in s Pegamom sta se spopadla na [[Dunaj|Dunaju]]u. Zmago je slavil Lambergar. V tej različici pesmi Pegam umre, v resnici pa (Jan Vitovec) ni in je le poražen odšel z Dunaja. Zmagovalci so se mu maščevali tudi tako, da so ga predstavljali kot pošast s tremi glavami, ki čaka pod zemljo.
 
Njun boj so v 19. stoletju velikokrat upodabljali na [[panjske končnice|panjskih končnicah]], kjer so Pegamu nadeli uniformo [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] vojaka.
 
Z Lambergi pa je povezan tudi [[grad Kamen|grad Kamen]], kjer si še danes lahko ogledamo ruševine.
 
=== Odlomka ===
 
==Predstavitev literarnega lika==
Lambergar je junak, ki je živel v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Bil je »majhen, a širok« - čokat. Dobil je cesarjevo pismo, ki je pozivalo, naj pride na [[Dunaj|Dunaj]], kjer se bo bojeval s Pegamom. Ta novica ga ne razveseli, prav tako tudi ne njegove matere. Ob odhodu je jokal, mati pa je obljubila, da bo molila zanj. Ko je prišel na Dunaj, je Pegamu odsekal srednjo glavo ter tako postal junak. Cesar ga vpraša, če želi ostati na Dunaju, vendar mu Lambergar odgovori, da gre raje nazaj na [[Kranjska|Kranjsko]], kjer je srečen.
 
Dogajalni čas: 15. stoletje, oziroma v čas, ko so izumrli Celjski grofje.
==Literatura:==
* Fran Detela, ''Pegam in Lambergar'', Ljubljana 1995
 
 
{{Slovenska mitologija}}
[[Kategorija:Slovenska mitologija]]
[[Kategorija:Balade]]
 
{{Wikivir}}
 
[[Kategorija:Slovenska mitologija]]
[[Kategorija:Balade]]
360.301

urejanje

Navigacijski meni