Halleyjev komet: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: be:Камета Галея
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog AWB
Vrstica 13: Vrstica 13:
| inclination=162,3°
| inclination=162,3°
| last_p=[[9. februar]] [[1986]]
| last_p=[[9. februar]] [[1986]]
| next_p=[[28. julij]] [[2061]]<ref name=horizons> {{navedi splet |last=Yeomans |first=Donald K. |url=http://ssd.jpl.nasa.gov/horizons.cgi |title=Horizon Online Ephemeris System |publisher=[[Kalifornijski tehnološki inštitut]], [[Laboratorij za reaktivni pogon]] |accessdate=08-09-2006|language=v angleščini}}</ref>
| next_p=[[28. julij]] [[2061]]<ref name=horizons>{{navedi splet |last=Yeomans |first=Donald K. |url=http://ssd.jpl.nasa.gov/horizons.cgi |title=Horizon Online Ephemeris System |publisher=[[Kalifornijski tehnološki inštitut]], [[Laboratorij za reaktivni pogon]] |accessdate=08-09-2006|language=v angleščini}}</ref>
}}
}}
[[Slika:Comet Halley.jpg|thumb|right|250px|Halleyjev komet, posnet leta [[1986]] z [[NASA|Nasinim]] Kuiperjevim zračnim observatorijem ]]
[[Slika:Comet Halley.jpg|thumb|right|250px|Halleyjev komet, posnet leta [[1986]] z [[NASA|Nasinim]] Kuiperjevim zračnim observatorijem ]]
Vrstica 19: Vrstica 19:
'''Halleyjev komet''' [hêlijev komét] z uradno oznako '''1P/Halley''' je [[komet]], ki ga je moč videti s prostim [[človeško oko|očesom]] vsakih 75 ali 76 [[leto|let]], ko se nahaja v svojem [[prisončje|prisončju]]. Imenuje se po [[Edmond Halley|Edmondu Halleyju]] in je najbolj znan od vseh [[periodični komet|periodičnih kometov]]. Halley je določil [[tir]]nico in [[orbitalna perioda|obhodno dobo]] kometa iz leta [[1682]], ki se danes na [[Nicolas Louis de Lacaille|de Lacaillovo]] pobudo iz leta [[1758]] imenuje po njem, in napovedal njegovo ponovno pojavljanje leta [[1757]]. Tako je pokazal, da so kometi del [[Osončje|Osončja]].
'''Halleyjev komet''' [hêlijev komét] z uradno oznako '''1P/Halley''' je [[komet]], ki ga je moč videti s prostim [[človeško oko|očesom]] vsakih 75 ali 76 [[leto|let]], ko se nahaja v svojem [[prisončje|prisončju]]. Imenuje se po [[Edmond Halley|Edmondu Halleyju]] in je najbolj znan od vseh [[periodični komet|periodičnih kometov]]. Halley je določil [[tir]]nico in [[orbitalna perioda|obhodno dobo]] kometa iz leta [[1682]], ki se danes na [[Nicolas Louis de Lacaille|de Lacaillovo]] pobudo iz leta [[1758]] imenuje po njem, in napovedal njegovo ponovno pojavljanje leta [[1757]]. Tako je pokazal, da so kometi del [[Osončje|Osončja]].


Čeprav se v vsakem [[stoletje|stoletju]] pojavijo [[dolgoperiodični komet]]i, ki so [[navidezni sij|svetlejši]] in spektakularnejši, je Halleyjev komet edini [[kratkoperiodični komet]], jasno viden s prostim očesom in edini tako viden komet, ki se vrne v prisončje za časa enega [[človek|človeškega]] [[življenje|življenja]]. Njegova pojavitev blizu [[Sonce|Sonca]] je skozi človeško zgodovino sovpadala z več znamenitimi dogodki, čeprav njegove tirnice niso poznali do [[17. stoletje|17. stoletja]]. Halleyjev komet se je zadnjič nahajal najbližje Soncu v notranjem delu Osončja [[20. april]]a [[1910]] in [[9. februar]]ja [[1986]], naslednjič pa bo tako blizu [[28. julij]]a [[2061]] in [[27. marec|27. marca]] [[2134]]. Halleyjev komet so opazovali na primer kitajski astronomi vsaj že leta [[240 pr. n. št.]] opazovanje pa so zabeležili tudi babilonski astronomi leta [[164 pr. n. št.]].
Čeprav se v vsakem [[stoletje|stoletju]] pojavijo [[dolgoperiodični komet]]i, ki so [[navidezni sij|svetlejši]] in spektakularnejši, je Halleyjev komet edini [[kratkoperiodični komet]], jasno viden s prostim očesom in edini tako viden komet, ki se vrne v prisončje za časa enega [[človek|človeškega]] [[življenje|življenja]]. Njegova pojavitev blizu [[Sonce|Sonca]] je skozi človeško zgodovino sovpadala z več znamenitimi dogodki, čeprav njegove tirnice niso poznali do [[17. stoletje|17. stoletja]]. Halleyjev komet se je zadnjič nahajal najbližje Soncu v notranjem delu Osončja [[20. april]]a [[1910]] in [[9. februar]]ja [[1986]], naslednjič pa bo tako blizu [[28. julij]]a [[2061]] in [[27. marec|27. marca]] [[2134]]. Halleyjev komet so opazovali na primer kitajski astronomi vsaj že leta [[240 pr. n. št.]] opazovanje pa so zabeležili tudi babilonski astronomi leta [[164 pr. n. št.]]


== Opombe in sklici ==
== Opombe in sklici ==
Vrstica 30: Vrstica 30:
{{succession box|
{{succession box|
title=[[Seznam periodičnih kometov]]|
title=[[Seznam periodičnih kometov]]|
years=[[Halleyjev komet]]|
years=Halleyjev komet|
before= --|
before= --|
after=[[Enckejev komet]]
after=[[Enckejev komet]]
Vrstica 37: Vrstica 37:


{{portal|Astronomija|{{ispa}}}}
{{portal|Astronomija|{{ispa}}}}



{{astro-stub}}
{{astro-stub}}
Vrstica 48: Vrstica 49:
{{Link FA|en}}
{{Link FA|en}}
{{Link FA|ru}}
{{Link FA|ru}}

[[ar:مذنب هالي]]
[[ar:مذنب هالي]]
[[be:Камета Галея]]
[[be:Камета Галея]]

Redakcija: 16:44, 23. februar 2011

1P/Halley (Halleyjev komet)
Halleyjev komet
Odkritje
Odkriteljprazgodovinska opazovanja;
Edmond Halley (periodičnost)
Datum odkritja1758 (prvo predvideno prisončje)
Lastnosti tira
Epoha17. februar 1994
(JD 2449400,5)
Odsončje35,1 a.e.
(9. december 2023)[1]
Prisončje0,586 a.e.
Velika polos17,8 a.e.
Izsrednost0,967
Tirna doba75,3 let [2]
Naklon tira162,3°
Zadnje prisončje9. februar 1986
Naslednje prisončje28. julij 2061[1]
Halleyjev komet, posnet leta 1986 z Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem

Halleyjev komet [hêlijev komét] z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju. Imenuje se po Edmondu Halleyju in je najbolj znan od vseh periodičnih kometov. Halley je določil tirnico in obhodno dobo kometa iz leta 1682, ki se danes na de Lacaillovo pobudo iz leta 1758 imenuje po njem, in napovedal njegovo ponovno pojavljanje leta 1757. Tako je pokazal, da so kometi del Osončja.

Čeprav se v vsakem stoletju pojavijo dolgoperiodični kometi, ki so svetlejši in spektakularnejši, je Halleyjev komet edini kratkoperiodični komet, jasno viden s prostim očesom in edini tako viden komet, ki se vrne v prisončje za časa enega človeškega življenja. Njegova pojavitev blizu Sonca je skozi človeško zgodovino sovpadala z več znamenitimi dogodki, čeprav njegove tirnice niso poznali do 17. stoletja. Halleyjev komet se je zadnjič nahajal najbližje Soncu v notranjem delu Osončja 20. aprila 1910 in 9. februarja 1986, naslednjič pa bo tako blizu 28. julija 2061 in 27. marca 2134. Halleyjev komet so opazovali na primer kitajski astronomi vsaj že leta 240 pr. n. št. opazovanje pa so zabeležili tudi babilonski astronomi leta 164 pr. n. št.

Opombe in sklici

  1. 1,0 1,1 Yeomans, Donald K. »Horizon Online Ephemeris System« (v v angleščini). Kalifornijski tehnološki inštitut, Laboratorij za reaktivni pogon. Pridobljeno 08-09-2006. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  2. »JPL Small-Body Database Browser: 1P/Halley« (v v angleščini). 1994-01-11. Pridobljeno 13-10-2008. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)

Zunanje povezave

Predhodnik:
--
Seznam periodičnih kometov
Halleyjev komet
Naslednik:
Enckejev komet


Predloga:Link FA Predloga:Link FA