Pag (mesto): Razlika med redakcijama
→Glej tudi: zbirka |
m slog AWB |
||
Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
|postna= |
|postna= |
||
|posta= |
|posta= |
||
|mesto= |
|mesto=Pag |
||
|obcina= |
|obcina= |
||
|županija=[[Slika:Zastava zadarske zupanije.gif|25px|Zadarska županija]] [[Zadarska županija]] |
|županija=[[Slika:Zastava zadarske zupanije.gif|25px|Zadarska županija]] [[Zadarska županija]] |
||
}} |
}} |
||
'''Pag''' je [[mesto]] in [[pristanišče]] na istoimenskem otoku, [[zadarska županija|zadrska županija]] |
'''Pag''' je [[mesto]] in [[pristanišče]] na istoimenskem otoku, [[zadarska županija|zadrska županija]] ([[Hrvaška]]). |
||
== Geografija == |
== Geografija == |
||
Vrstica 37: | Vrstica 37: | ||
== Gospodarstvo == |
== Gospodarstvo == |
||
Glavna gospodarska dejavnost je turizem, prebivalci pa se poleg tega ukvarjajo še z vzrejo [[ovca|ovac]], [[vinograd |
Glavna gospodarska dejavnost je turizem, prebivalci pa se poleg tega ukvarjajo še z vzrejo [[ovca|ovac]], [[vinograd]]ništvom, [[ribolov]]om in pridobivanjem [[sol]]i. Znano je, da so Paške soline stare toliko kot naselje Pag in so v preteklosti nudile zaposlitev večini prebivalstva. Posebna paška dejavnost in znamenitost je čipkarstvo. Čipkarska šola je bila ustanovljena leta [[1906]]. |
||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
Vrstica 51: | Vrstica 51: | ||
== Ljudje, povezani s krajem == |
== Ljudje, povezani s krajem == |
||
* [[Bartol Kašić]], hrvaški slovničar, roj. 1575 v Pagu |
* [[Bartol Kašić]], hrvaški slovničar, roj. 1575 v Pagu |
||
== Viri in opombe == |
== Viri in opombe == |
||
Vrstica 59: | Vrstica 58: | ||
* [[seznam naselij na Hrvaškem]] |
* [[seznam naselij na Hrvaškem]] |
||
{{Kategorija v zbirki|Pag}} |
{{Kategorija v zbirki|Pag}} |
||
{{hr-naselje-stub}} |
{{hr-naselje-stub}} |
||
[[Kategorija:Mesta na Hrvaškem]] |
[[Kategorija:Mesta na Hrvaškem]] |
||
[[Kategorija:Naselja Zadarske županije]] |
[[Kategorija:Naselja Zadarske županije]] |
||
[[Kategorija: |
[[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] |
||
[[Kategorija:Pag]] |
[[Kategorija:Pag]] |
||
Redakcija: 22:41, 21. februar 2011
Pag (mesto) | |
---|---|
44°26′36.6″N 15°3′16.2″E / 44.443500°N 15.054500°EKoordinati: 44°26′36.6″N 15°3′16.2″E / 44.443500°N 15.054500°E | |
Država | Hrvaška |
Županija | Zadarska županija |
Mesto | Pag |
Prebivalstvo | |
• Skupno | 2.701 (2.001) |
Demonim | paghesani, paghesi |
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). |
Pag je mesto in pristanišče na istoimenskem otoku, zadrska županija (Hrvaška).
Geografija
Mesto Pag leži na jugovzhodni obali Paškega zaliva, na območju, kjer morje prehaja v plitek zaliv – "slano jezero", imenovano Paške soline. Pag, mesto in pristanišče, je upravno in ekonomsko središče turističnega otoka Pag.
Pristanišče je zavarovano pred vsemi vetrovi, razen pred severozahodnim. Kadar piha močna burja, vdira v pristanišče visoka voda. Sedaj je mogoče pristajati ob nekdanjem trajektnem pristanišču, kjer stoji svetilnik (oddaja svetlobni signal: R Bl(29 5s. – nazivni domet svetilnika je 5 milj), ali pa ob pomolu v južnem delu pristanišča.
Naselja
V sestavu mesta Pag je 11 naselij: Bošana, Dinjaška, Gorica, Košljun, Miškovići, Pag, Smokvica, Stara Vasa, Šimuni, Vlašići in Vršići.
Prebivalstvo
Mesto Pag šteje 4350 prebivalcev (popis 2001).
Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
2926 | 3271 | 3369 | 3554 | 3960 | 3699 | 3699 | 3257 | 2937 | 2697 | 2327 | 2198 | 2201 | 2421 | 2701 |
Gospodarstvo
Glavna gospodarska dejavnost je turizem, prebivalci pa se poleg tega ukvarjajo še z vzrejo ovac, vinogradništvom, ribolovom in pridobivanjem soli. Znano je, da so Paške soline stare toliko kot naselje Pag in so v preteklosti nudile zaposlitev večini prebivalstva. Posebna paška dejavnost in znamenitost je čipkarstvo. Čipkarska šola je bila ustanovljena leta 1906.
Zgodovina
Antični Pagus se je nahajal na lokaciji sedaj opuščenega Stareg grada okoli 3 km južno od današnjega mesta. Leta 1244 je srednjeveško mestece dobilo status svobodnega kraljevskega mesta.
Mesto v današnji podobi se je pričelo razvijati v 15. stoletju in je načrtno delo slovitega gradbenika in kiparja Jurija Dalmatinca.
Župnijska cerkev, katere gradnjo so pričeli leta 1443, je triladijska bazilika, v kateri se prepletajo gradbeni slogi gotike in renesanse.
Največ hiš v mestu je bilo zgrajenih v 16. in 17. stoletju. Iz tega obdobja sta tudi benediktinska Cerkev sv. Margarete in Cerkev sv. Jurija.
Ljudje, povezani s krajem
- Bartol Kašić, hrvaški slovničar, roj. 1575 v Pagu
Viri in opombe
Glej tudi