Dimitrij Vasiljevič Ljalin: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m poslovenitev predloge, replaced: {{flagicon| → {{ikonazastave|
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m zamenjava predloge AWB
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Vojaška oseba
{{Infobox Military Person
|name=Dmitrij Vasiljevič Ljalin
|name=Dmitrij Vasiljevič Ljalin
|lived=[[1772]] - [[1847]]
|lived=[[1772]] - [[1847]]

Redakcija: 20:54, 20. februar 2011

Dmitrij Vasiljevič Ljalin
Dmitrij Vasiljevič Ljalin
Dmitrij Vasiljevič Ljalin
(delo Georga Dawa; Vojaška galerija Zimskega dvorca)[1]
Rojstvo31. oktober 1772({{padleft:1772|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})
Meryovo[d]
Smrt8. januar 1848({{padleft:1848|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (75 let)
PripadnostRuski imperij Ruski imperij
ČinGeneralmajor
Oboroženi konfliktiRusko-švedska vojna (1788—1790)
Finska vojna
Napoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
PriznanjaRed svete Ane
Red svetega Jurija
Red svetega Vladimirja

Dmitrij Vasiljevič Ljalin (rusko Дми́трий Васи́льевич Ля́лин), ruski general, * 1772, † 1847.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov potret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Življenje

Leta 1786 je kot desetnik vstopil v 1. pomorski bataljon, ki je bil nastanjen v Kronstadtu; istega leta je bil premeščen v pomorsko vojaško šolo.

Leta 1788 je bil povišan v podporočnika in leta 1792 v stotnika. Po koncu rusko-švedske vojne avgusta 1790 se je vrnil na kopno. V letu in pol je postal major ter poveljnik kronštadtskega pomorskega bataljona.

Januarja 1797 je bil premeščen v Astrahanski grenadirski polk, nato pa je bil naslednje leto premeščen v Novoučreždenski mušketirski polk. Leta 1799 je postal poveljnik novoustanovljenega polka, ki je bil poimenovan po treh šefih. Istega leta je bil povišan v podpolkovnika in naslednje leto še v polkovnika. Udeležil se je nove vojne s Švedi, ki se je pričela leta 1808.

Po koncu vojne je bil imenovan za poveljnika Odeškega mušketirskega polka, ki je bil v sestavi moldavske vojske; naslednje leto je postal poveljnik Teglinskega mušketirskega polka, ki je bil nastanjen v Litvi. S polkom se je udeležil patriotske vojne leta 1812, za kar je bil povišan v generalmajorja.

Leta 1814 je postal poveljnik 1. brigade 14. pehotne divizije, s katerim se je udeležil zadnje vojne proti Napoleonu.

Upokojil se je leta 1816.

Viri in opombe

  1. Государственный Эрмитаж. Западноевропейская живопись. Каталог / под ред. В.Ф. Левинсона-Лессинга; ред. А.Е. Кроль, К.М. Семенова. — 2-е издание, переработанное и дополненное. — Л.: Искусство, 1981. — Т. 2. — С. 254, кат.№ 7861. — 360 с.

Glej tudi


{{subst:#if:Ljalin, Dmitrij Vasiljevič|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1772}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1847}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1772

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1847}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1847

}}]]