Vasilij Melik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pnp AWB
Vrstica 15: Vrstica 15:
| field = [[zgodovina]]
| field = [[zgodovina]]
| alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]]
| alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]]
| work_institution = [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]]
| work_institution = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]
| doctoral_advisor =
| doctoral_advisor =
| academic_advisors =
| academic_advisors =
Vrstica 64: Vrstica 64:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==

* [http://www.sazu.si/o-sazu/clani/vasilij-melik.html Kratek življenjepis Vasilija Melika na strani SAZU]
* [http://www.sazu.si/o-sazu/clani/vasilij-melik.html Kratek življenjepis Vasilija Melika na strani SAZU]


Vrstica 76: Vrstica 75:


{{lifetime|1921|2009|Melik, Vasilij}}
{{lifetime|1921|2009|Melik, Vasilij}}

[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]

Redakcija: 08:55, 20. februar 2011

Vasilij Melik
Rojstvo(1921-01-17)17. januar 1921
Ljubljana, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Smrt28. januar 2009 (2009-01-28) (88 let)
Ljubljana, Slovenija
Bivališče KSHS
KJ
FLRJ
SFRJ
Slovenija
Narodnost slovenska
Področjazgodovina
UstanoveFilozofska fakulteta v Ljubljani
Alma materUniverza v Ljubljani
Poznan poslovenska zgodovina 19. stoletja
VpliviFran Zwitter
Pomembne nagradečastni križec za znanost in umetnost Republike Avstrije, Srebrni častni znak Republike Slovenije

Vasilij Melik [vasílij mélik], slovenski zgodovinar, * 17. januar 1921, Ljubljana, † 28. januar 2009, Ljubljana.

Življenje

Vasilij se je rodil kot drugi sin geografa Antona Melika in Minke Novak. Leta 1939 je maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani. Med vojno je bil interniran v Gonarsu in na prisilnem delu v Postojni. Obenem je leta 1943 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Leta 1945 je štiri mesece delal kot prevajalec pri ljubljanskem uradu Tanjuga. V letih 1945-47 je bil pomočnik mestnega arhivarja in bibliotekar Slovanske knjižnice v Ljubljani, nato je postal asistent na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete, kjer je ostal do leta 1952. Medtem je tudi predaval na Višji pedagoški šoli. Med letoma 1952 in 1959 je predaval gospodarsko zgodovino na Ekonomski fakulteti. Leta 1959 se je vrnil na Filozofsko fakulteto in doktoriral iz zgodovine. Leta 1960 je bil izvoljen za docenta, 1969 za izrednega in leta 1974 za rednega profesorja, leta 1991 pa je postal zaslužni profesor.

Delo

Ukvarjal se je predvsem z zgodovino 19. stoletja, kjer je bistveno prispeval k reviziji slovenske politične zgodovine v tem obdobju. Njegova dognanja so spremenila in nadgradila v marsičem poenostavljeno sliko, ki jo je uveljavil literarni zgodovinar Ivan Prijatelj, in so večinoma veljavna še danes. Sintetično jih je predstavil v pregedu slovenske zgodovine v 19. stoletju (v soavtorstvu s F. Gestrinom, več izdaj) in kot eden glavnih avtorjev še vedno standardne Zgodovine Slovencev (Ljubljana, 1979). Posebno težo imajo njegove raziskave zgodovine volitev, saj je njegovo delo Volitve na Slovenskem : 1861-1918 standardno in je bilo leta 1991 nagrajeno z nagrado Antona Gindelyja za zgodovino donavske monarhije, ter je doživelo prevod v nemščino po več kot tridesetih letih. Pomembne so tudi njegove pionirske raziskave zgodovine vsakdanjega življenja in lokalne zgodovine.

Opravil je pomembno uredniško delo pri izdajah Slovenske matice, kjer je med drugim uredil spomine Ivana Hribarja, Frana Šukljeta in Josipa Vošnjaka ter izbrane članke svojega univerzitetnega učitelja Zwittra. Dejaven je bil v strokovnih združenjih, od leta 1973 do 2000 je urejal osrednjo znanstveno revijo slovenskih zgodovinarjev, Zgodovinski časopis. V letih 1972-74 je bil prodekan, 1974-1977 pa dekan Filozofske fakultete.

Priznanja

27. maja 1993 je postal izredni, 27. maja 1997 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1992 je dobil častni križec za znanost in umetnost Republike Avstrije, leta 2002 je bil odlikovan s Srebrnim častnim znakom Republike Slovenije.

Izbrana dela

  • Vasilij Melik in Ferdo Gestrin, Slovenačka istorija : 1813-1914. Beograd, 1951
  • --, Povijest Slovenaca : 1813-1914. Zagreb, 1952
  • Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem : 1861-1918. V Ljubljani, 1965 e-izdaja na portalu sistory.si
  • -- in Ferdo Gestrin, Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918. Ljubljana, 1966
  • Zdenko Čepič in dr. Zgodovina Slovencev. Ljubljana, 1979
  • Vasilij Melik, Wahlen im alten Österreich : am Beispiel der Kronländer mit slowenischsprachiger Bevölkerung. Wien, Köln, Weimar, 1997
  • --, Slovenci 1848-1918 : razprave in članki. Maribor, 2002. ISBN 961-6422-17-0

Viri

  • Janez Cvirn, »Akademik dr. Vasilij Melik - osemdesetletnik«, Zgodovinski časopis 55 (2001), s. 5-7.
  • Vasilij Melik, »Zgodovinar o sebi in svojem delu«, Zgodovinski časopis 45 (1991), s. 14-16.
  • Viktor Vrbnjak, »Spremna beseda«. V Vasilij Melik, Slovenci 1848-1918 : razprave in članki. Maribor, 2002.

Zunanje povezave

Glej tudi

{{subst:#if:Melik, Vasilij|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1921}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:2009}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1921

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:2009}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 2009

}}]]