Človek-ura: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp
Tadej2 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 7: Vrstica 7:
Koncept računanja s človek-urami je smiselno uporabiti predvsem pri daljših opravilih in projektih, saj se vpliv omenjenih dodatnih dejavnikov zmanjšuje s količino skupnega dela, ki ga je treba opraviti. V teh primerih se standardno uporabljajo tudi večje enote, kot so [[človek-dan]] ali [[človek-leto]].
Koncept računanja s človek-urami je smiselno uporabiti predvsem pri daljših opravilih in projektih, saj se vpliv omenjenih dodatnih dejavnikov zmanjšuje s količino skupnega dela, ki ga je treba opraviti. V teh primerih se standardno uporabljajo tudi večje enote, kot so [[človek-dan]] ali [[človek-leto]].


Poleg količine dela se z enoto človek-ura v praksi meri tudi stroške dela.
Poleg količine dela v praksi z istimi enotami merimo tudi stroške, ki z opravljanjem tega dela nastanejo za izvajalca ali naročnika tega dela.


[[Kategorija:Upravljanje s človeškimi viri]]
[[Kategorija:Upravljanje s človeškimi viri]]

Redakcija: 15:27, 17. februar 2011

Človek-ura je enota za merjenje količine načrtovanega in opravljenega dela in pomeni količino dela, ki ga en človek opravi v eni uri neprekinjenega dela. Odmori v ta čas niso všteti.

Gre za standardno enoto, s katero merimo predvideni in porabljeni delovni napor za izvedbo neke aktivnosti. Pri zelo elementarnih opravilih (npr. delo na tekočem traku) je na ta način možno zelo pregledno načrtovati in prilagajati kapacitete proizvodnje. Če dodamo še enkrat več delavcev, bo proizvodnja praviloma potekala še enkrat hitreje.

V realnih primerih je pri izračunih potrebno upoštevati tudi druge dejavnike, npr. potrebo po pripravi, uvajanju, organizaciji, koordinaciji med izvajalci in neločljivimi enotami dela. Dva kuharja ne moreta skuhati enega kosila v polovičnem času glede na čas, ki bi ga za to opravilo potreboval en kuhar. Dva slikarja ne naslikata ene slike v polovičnem času glede na čas, ki bi ga za to opravilo potreboval en slikar. Prav tako dva programerja ne napišeta ene aplikacije v polovičnem času glede na čas, ki bi ga za to opravilo potreboval en programer. Dve ženski ne rodita enega otroka v polovičnem času glede na čas, ki bi ga za to opravilo potrebovala ena ženska.

Koncept računanja s človek-urami je smiselno uporabiti predvsem pri daljših opravilih in projektih, saj se vpliv omenjenih dodatnih dejavnikov zmanjšuje s količino skupnega dela, ki ga je treba opraviti. V teh primerih se standardno uporabljajo tudi večje enote, kot so človek-dan ali človek-leto.

Poleg količine dela v praksi z istimi enotami merimo tudi stroške, ki z opravljanjem tega dela nastanejo za izvajalca ali naročnika tega dela.