Ivan Cankar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
360.301 urejanje
m vrnitev sprememb uporabnika 90.157.167.37 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
360.301 urejanje
m pnp AWB
Vrstica 5: Vrstica 5:
Rodil se je na [[Vrhnika|Vrhniki]] v hiši Na klancu kot osmi otrok [[obrtnik|obrtniško]]-proletarske [[družina|družine]]. Oče je služil kruh kot krojač, kjer pa se ni dolgo obdržal in je prekinil [[proizvodnja|proizvodnjo]] ob prihodu [[trgovina|trgovine]] s konfekcijo na Vrhniko. Zapustil je družino in odšel delat v [[Bosna|Bosno]]. Mati je težko preživljala družino, imela je srečo, da ji je pri tem pomagala vrhniška gospoda. Leta [[1882]] se je Cankar vpisal v [[osnovna šola|osnovno šolo]] na vrhniškem hribu. Z odličnim uspehom se je leta [[1888]] s pomočjo vrhniških veljakov vpisal na [[ljubljanska realka|ljubljansko realko]]. Stanovanje je dobil pri očetovem bratrancu Šimnu, a se je pozneje od njega zaradi pomanjkanja denarja odselil in si poiskal cenejše stanovanje. Čeprav je zelo stradal, je kdaj pa kdaj odšel med počitnicami v [[Pulj]], kjer je imel sorodnike.
Rodil se je na [[Vrhnika|Vrhniki]] v hiši Na klancu kot osmi otrok [[obrtnik|obrtniško]]-proletarske [[družina|družine]]. Oče je služil kruh kot krojač, kjer pa se ni dolgo obdržal in je prekinil [[proizvodnja|proizvodnjo]] ob prihodu [[trgovina|trgovine]] s konfekcijo na Vrhniko. Zapustil je družino in odšel delat v [[Bosna|Bosno]]. Mati je težko preživljala družino, imela je srečo, da ji je pri tem pomagala vrhniška gospoda. Leta [[1882]] se je Cankar vpisal v [[osnovna šola|osnovno šolo]] na vrhniškem hribu. Z odličnim uspehom se je leta [[1888]] s pomočjo vrhniških veljakov vpisal na [[ljubljanska realka|ljubljansko realko]]. Stanovanje je dobil pri očetovem bratrancu Šimnu, a se je pozneje od njega zaradi pomanjkanja denarja odselil in si poiskal cenejše stanovanje. Čeprav je zelo stradal, je kdaj pa kdaj odšel med počitnicami v [[Pulj]], kjer je imel sorodnike.


Po [[matura|maturi]], ki jo je opravil leta [[1896]], je odšel na [[Dunaj]] študirat [[stavbarstvo|stavbarstvo]]. Kmalu si je premislil in se prepisal na [[slavistika|slavistiko]]. Ob tem je tudi izgubil podporo kranjskega deželnega zbora, ki je znašala 20 goldinarjev. Leta [[1897]] se je preselil v [[Pulj]], ker mu je umrla mati. Čez čas se je vrnil na Dunaj, kjer je ostal do leta [[1909]]. Dve leti prej ([[1907]]) je sicer hotel vstopiti v politiko kot kandidat socialdemokratov na deželnih [[volitve|volitvah]], a mu ni uspelo. Po odhodu z Dunaja je živel v Sarajevu, pri bratu - duhovniku, pozneje pa se je dokončno preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]].
Po [[matura|maturi]], ki jo je opravil leta [[1896]], je odšel na [[Dunaj]] študirat [[stavbarstvo]]. Kmalu si je premislil in se prepisal na [[slavistika|slavistiko]]. Ob tem je tudi izgubil podporo kranjskega deželnega zbora, ki je znašala 20 goldinarjev. Leta [[1897]] se je preselil v [[Pulj]], ker mu je umrla mati. Čez čas se je vrnil na Dunaj, kjer je ostal do leta [[1909]]. Dve leti prej ([[1907]]) je sicer hotel vstopiti v politiko kot kandidat socialdemokratov na deželnih [[volitve|volitvah]], a mu ni uspelo. Po odhodu z Dunaja je živel v Sarajevu, pri bratu - duhovniku, pozneje pa se je dokončno preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]].


[[12. maj]]a [[1913]] je imel v ljubljanskem Mestnem domu znamenito predavanje ''Slovenci in Jugoslovani'', po katerem je bil aretiran zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo. Naslednje leto je bil nato znova aretiran, tokrat na Vrhniki, zaradi domnevnih simpatij do [[Srbi|Srbov]]. Ne da bi zadevo preiskali, so ga zaprli na [[Ljubljanski grad]], od koder je bil izpuščen šele [[9. oktober|9. oktobra]]. Medtem mu je v avgustu umrl oče. Leto pozneje je odšel k vojakom v [[Judenburg]] na Zgornjem [[Štajerska|Štajerskem]], kjer so ga po enem mesecu odpustili zaradi bolezni.
[[12. maj]]a [[1913]] je imel v ljubljanskem Mestnem domu znamenito predavanje ''Slovenci in Jugoslovani'', po katerem je bil aretiran zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo. Naslednje leto je bil nato znova aretiran, tokrat na Vrhniki, zaradi domnevnih simpatij do [[Srbi|Srbov]]. Ne da bi zadevo preiskali, so ga zaprli na [[Ljubljanski grad]], od koder je bil izpuščen šele [[9. oktober|9. oktobra]]. Medtem mu je v avgustu umrl oče. Leto pozneje je odšel k vojakom v [[Judenburg]] na Zgornjem [[Štajerska|Štajerskem]], kjer so ga po enem mesecu odpustili zaradi bolezni.


Poleti [[1918]] je nekaj časa prebival na [[Bled|Bledu]], proti koncu oktobra pa je padel po stopnicah in se hudo poškodoval. Umrl je v [[Cukrarna (Ljubljana)|Cukrarni]] v Ljubljani. Pokopali so ga na [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|ljubljanskih Žalah]] v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi [[Josip Murn]], [[Dragotin Kette]] in [[Oton Župančič]].
Poleti [[1918]] je nekaj časa prebival na [[Bled]]u, proti koncu oktobra pa je padel po stopnicah in se hudo poškodoval. Umrl je v [[Cukrarna (Ljubljana)|Cukrarni]] v Ljubljani. Pokopali so ga na [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|ljubljanskih Žalah]] v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi [[Josip Murn]], [[Dragotin Kette]] in [[Oton Župančič]].


== Ustvarjanje ==
== Ustvarjanje ==
Vrstica 24: Vrstica 24:
Leta [[1900]] se je v pismu [[Zofka Kveder|Zofki Kveder]] odpovedal [[dekadenca|dekadenci]] in se zavzel za socialno angažirano književnost. Naslednje leto je izšla njegova satirična komedija ''[[Za narodov blagor (Cankar)|Za narodov blagor]]'', ki obravnava takratno politično dogajanje na Slovenskem. Leta [[1902]] je izšel roman ''[[Na klancu (Cankar)|Na klancu]]'', ki velja za Cankarjevo najobsežnejše literarno delo in je posvečen spominu pisateljeve matere. Nekatere poteze v romanu so vzete iz avtorjevega lastnega življenja, zgodba pa opisuje boj propadle obrtniške družine za preživetje - v romanu najbolj izstopajo prvine [[simbolizem|simbolizma]] ter [[naturalizem|naturalistična]] ideja o dedni determiniranosti, eno od poglavij pa je zastavljeno precej dekadenčno (Franckino doživetje s slikarjem). Še istega leta je izšla tudi prva v vrsti Cankarjevih političnih dram, ''[[Kralj na Betajnovi (Cankar)|Kralj na Betajnovi]]'', ki obravnava izkoriščanje in upor malega človeka.
Leta [[1900]] se je v pismu [[Zofka Kveder|Zofki Kveder]] odpovedal [[dekadenca|dekadenci]] in se zavzel za socialno angažirano književnost. Naslednje leto je izšla njegova satirična komedija ''[[Za narodov blagor (Cankar)|Za narodov blagor]]'', ki obravnava takratno politično dogajanje na Slovenskem. Leta [[1902]] je izšel roman ''[[Na klancu (Cankar)|Na klancu]]'', ki velja za Cankarjevo najobsežnejše literarno delo in je posvečen spominu pisateljeve matere. Nekatere poteze v romanu so vzete iz avtorjevega lastnega življenja, zgodba pa opisuje boj propadle obrtniške družine za preživetje - v romanu najbolj izstopajo prvine [[simbolizem|simbolizma]] ter [[naturalizem|naturalistična]] ideja o dedni determiniranosti, eno od poglavij pa je zastavljeno precej dekadenčno (Franckino doživetje s slikarjem). Še istega leta je izšla tudi prva v vrsti Cankarjevih političnih dram, ''[[Kralj na Betajnovi (Cankar)|Kralj na Betajnovi]]'', ki obravnava izkoriščanje in upor malega človeka.


V delih ''[[Gospa Judit (Cankar)|Gospa Judit]]'' in ''[[Hiša Marije Pomočnice|Hiša Marije Pomočnice]]'' (oboje [[1904]]) je Cankar obračunal še z zadnjimi vplivi [[dekadenca|dekadenčnega]] [[senzualizem|senzualizma]] in [[naturalizma]], leta [[1907]] pa je kot program k svoji predvolilni kampanji za [[Jugoslovanska socialdemokratska stranka|Jugoslovansko socialdemokratsko stranko]] napisal svojo najbolj znano povest, ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica (Cankar)|Hlapec Jernej in njegova pravica]]'', ki simbolično predstavlja boj zatiranega delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Kljub volilnemu neuspehu je politično udejstvovanje nadaljeval v obliki razprav in predavanj - najbolj znano predavanje je imel leta [[1913]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], z naslovom ''Slovenci in Jugoslovani'', v katerem govoru pa se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Naslednje leto so začele v ''Slovanu'' izhajati črtice z motivi mladostnih spominov, ki so leta [[1920]] posmrtno izšli v zbirki ''[[Moja mladost (Cankar)|Moja mladost]]''.
V delih ''[[Gospa Judit (Cankar)|Gospa Judit]]'' in ''[[Hiša Marije Pomočnice]]'' (oboje [[1904]]) je Cankar obračunal še z zadnjimi vplivi [[dekadenca|dekadenčnega]] [[senzualizem|senzualizma]] in [[naturalizma]], leta [[1907]] pa je kot program k svoji predvolilni kampanji za [[Jugoslovanska socialdemokratska stranka|Jugoslovansko socialdemokratsko stranko]] napisal svojo najbolj znano povest, ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica (Cankar)|Hlapec Jernej in njegova pravica]]'', ki simbolično predstavlja boj zatiranega delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Kljub volilnemu neuspehu je politično udejstvovanje nadaljeval v obliki razprav in predavanj - najbolj znano predavanje je imel leta [[1913]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], z naslovom ''Slovenci in Jugoslovani'', v katerem govoru pa se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Naslednje leto so začele v ''Slovanu'' izhajati črtice z motivi mladostnih spominov, ki so leta [[1920]] posmrtno izšli v zbirki ''[[Moja mladost (Cankar)|Moja mladost]]''.


Na Cankarjevo zadnje obdobje je kot na mnoge evropske pisce močno vplivala [[1. svetovna vojna]]. V ''[[Podobe iz sanj (Cankar)|Podobah iz sanj]]'', svoji zadnji zbirki črtic, ki je kakor ''Moja mladost'' posthumno izšla leta 1920, je viden močan premik k [[simbolizem|simbolističnemu]] [[ekspresionizem|ekspresionizmu]] (zlasti črtici ''[[Gospod stotnik]]'' ter ''[[Kostanj posebne sorte (Cankar)|Kostanj posebne sorte]]'').
Na Cankarjevo zadnje obdobje je kot na mnoge evropske pisce močno vplivala [[prva svetovna vojna]]. V ''[[Podobe iz sanj (Cankar)|Podobah iz sanj]]'', svoji zadnji zbirki črtic, ki je kakor ''Moja mladost'' posthumno izšla leta 1920, je viden močan premik k [[simbolizem|simbolističnemu]] [[ekspresionizem|ekspresionizmu]] (zlasti črtici ''[[Gospod stotnik]]'' ter ''[[Kostanj posebne sorte (Cankar)|Kostanj posebne sorte]]'').
[[Slika:ŽALE - moderna.jpg|thumb|250px|Grob slovenske moderne na ljubljanskih Žalah]]
[[Slika:ŽALE - moderna.jpg|thumb|250px|Grob slovenske moderne na ljubljanskih Žalah]]
Ivana Cankarja mnogi proglašajo za največjega [[seznam slovenskih pisateljev|slovenskega prozaista]], skupaj s [[Slavko Grum|Slavkom Grumom]] pa je nedvomno tudi eden najboljših [[seznam slovenskih dramatikov|slovenskih dramatikov]]. Na tak ali drugačen način je vplival na vse kasnejše rodove [[slovenska književnost|slovenske književnosti]], morda le z izjemo [[modernizem|modernizma]] [[1960.|60. let 20. stoletja]]. [[Socialni realizem|Socialni realisti]] (zlasti [[Prežihov Voranc]]) so se močno naslonili na lik »cankarjanske matere«, ki ga je Cankar vpeljal z romanom ''Na klancu'' ter zbirko črtic ''[[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]''. Njegove politične ideje so navdušile mnoge, po njem pa se je odkrito zgledoval [[Srečko Kosovel|Srečko Kosovel]], ki je na enem od angažiranih predavanj po Cankarjevem zgledu dobil prehlad, iz katerega se je razvilo zanj usodno [[meningitis|vnetje možganske opne]]. Cankar je umrl leta 1918 zaradi pljučnice. Letnica 1918 zato velja za konec obdobja slovenske [[moderna|moderne]].
Ivana Cankarja mnogi proglašajo za največjega [[seznam slovenskih pisateljev|slovenskega prozaista]], skupaj s [[Slavko Grum|Slavkom Grumom]] pa je nedvomno tudi eden najboljših [[seznam slovenskih dramatikov|slovenskih dramatikov]]. Na tak ali drugačen način je vplival na vse kasnejše rodove [[slovenska književnost|slovenske književnosti]], morda le z izjemo [[modernizem|modernizma]] [[1960.|60. let 20. stoletja]]. [[Socialni realizem|Socialni realisti]] (zlasti [[Prežihov Voranc]]) so se močno naslonili na lik »cankarjanske matere«, ki ga je Cankar vpeljal z romanom ''Na klancu'' ter zbirko črtic ''[[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]''. Njegove politične ideje so navdušile mnoge, po njem pa se je odkrito zgledoval [[Srečko Kosovel]], ki je na enem od angažiranih predavanj po Cankarjevem zgledu dobil prehlad, iz katerega se je razvilo zanj usodno [[meningitis|vnetje možganske opne]]. Cankar je umrl leta 1918 zaradi pljučnice. Letnica 1918 zato velja za konec obdobja slovenske [[moderna|moderne]].
[[Slika:Bankovec 10000-2000-front.jpg|thumb|left|150px|Bankovec za 10.000 SIT]]
[[Slika:Bankovec 10000-2000-front.jpg|thumb|left|150px|Bankovec za 10.000 SIT]]
Po Cankarju sta poimenovani kulturni ustanovi [[Cankarjev dom, Ljubljana|Cankarjev dom]] v Ljubljani in [[Cankarjev dom, Vrhnika|Cankarjev dom]] na Vrhniki, njegovo ime nosijo številne ceste ali ulice v slovenskih mestih, po njem pa je poimenovan tudi del ljubljanskega hriba Rožnik ([[Cankarjev vrh]]). Cankar je bil upodobljen na [[bankovec|bankovcu]] za 10.000 [[slovenski tolar|SIT]].
Po Cankarju sta poimenovani kulturni ustanovi [[Cankarjev dom, Ljubljana|Cankarjev dom]] v Ljubljani in [[Cankarjev dom, Vrhnika|Cankarjev dom]] na Vrhniki, njegovo ime nosijo številne ceste ali ulice v slovenskih mestih, po njem pa je poimenovan tudi del ljubljanskega hriba Rožnik ([[Cankarjev vrh]]). Cankar je bil upodobljen na [[bankovec|bankovcu]] za 10.000 [[slovenski tolar|SIT]].


== Psevdonimi ==
== Psevdonimi ==
Ivan Cankar je za svoje pisateljsko delo uporabljal številne [[šifra|šifre]] in [[psevdonim|psevdonime]]. Značilni so predvsem za zgodnja leta njegovega ustvarjanja, ko se je kot umetnik še iskal. Po pričevanju brata Karla je izmišljena literarna imena pogosto menjaval pri objavah v [[časnik|časniku]] ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]'', ker ni želel, da bi ljudje vedeli, da on kot brezverski študent sodeluje pri [[katolištvo|katoliških]] listih, tako je za veliko večino umetniških imen značilno, da jih je uporabil samo enkrat:
Ivan Cankar je za svoje pisateljsko delo uporabljal številne [[šifra|šifre]] in [[psevdonim]]e. Značilni so predvsem za zgodnja leta njegovega ustvarjanja, ko se je kot umetnik še iskal. Po pričevanju brata Karla je izmišljena literarna imena pogosto menjaval pri objavah v [[časnik]]u ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]'', ker ni želel, da bi ljudje vedeli, da on kot brezverski študent sodeluje pri [[katolištvo|katoliških]] listih, tako je za veliko večino umetniških imen značilno, da jih je uporabil samo enkrat:
* šifre pravega imena: C.I. - Iv.C-r - I.C;
* šifre pravega imena: C.I. - Iv.C-r - I.C;
* stalni psevdonimi in šifre: Trošan - Ivan Saveljev - Ivan Gradar - T. - Iv.Gradar - I.G.(J.G.) - A.B. - Saveljev - Evstahij;
* stalni psevdonimi in šifre: Trošan - Ivan Saveljev - Ivan Gradar - T. - Iv.Gradar - I.G.(J.G.) - A.B. - Saveljev - Evstahij;
Vrstica 68: Vrstica 68:
* ''[[Kurent (Cankar)|Kurent]]'' (povest) ([[1909]])
* ''[[Kurent (Cankar)|Kurent]]'' (povest) ([[1909]])
* ''[[Sosed Luka]]'' (novela) ([[1909]])
* ''[[Sosed Luka]]'' (novela) ([[1909]])
* ''[[Za križem ]]''(novele) ([[1909]])
* ''[[Za križem]]''(novele) ([[1909]])
* ''[[Troje povesti]]'' (povesti) ([[1911]])
* ''[[Troje povesti]]'' (povesti) ([[1911]])
* ''[[Volja in moč]]'' (novele) ([[1911]])
* ''[[Volja in moč]]'' (novele) ([[1911]])

Redakcija: 18:19, 16. februar 2011

Ivan Cankar

Ivan Cankar (izgovorjava (pomoč·info)), slovenski pisatelj, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Slovenija, † 11. december 1918, Ljubljana.

Življenje

Rodil se je na Vrhniki v hiši Na klancu kot osmi otrok obrtniško-proletarske družine. Oče je služil kruh kot krojač, kjer pa se ni dolgo obdržal in je prekinil proizvodnjo ob prihodu trgovine s konfekcijo na Vrhniko. Zapustil je družino in odšel delat v Bosno. Mati je težko preživljala družino, imela je srečo, da ji je pri tem pomagala vrhniška gospoda. Leta 1882 se je Cankar vpisal v osnovno šolo na vrhniškem hribu. Z odličnim uspehom se je leta 1888 s pomočjo vrhniških veljakov vpisal na ljubljansko realko. Stanovanje je dobil pri očetovem bratrancu Šimnu, a se je pozneje od njega zaradi pomanjkanja denarja odselil in si poiskal cenejše stanovanje. Čeprav je zelo stradal, je kdaj pa kdaj odšel med počitnicami v Pulj, kjer je imel sorodnike.

Po maturi, ki jo je opravil leta 1896, je odšel na Dunaj študirat stavbarstvo. Kmalu si je premislil in se prepisal na slavistiko. Ob tem je tudi izgubil podporo kranjskega deželnega zbora, ki je znašala 20 goldinarjev. Leta 1897 se je preselil v Pulj, ker mu je umrla mati. Čez čas se je vrnil na Dunaj, kjer je ostal do leta 1909. Dve leti prej (1907) je sicer hotel vstopiti v politiko kot kandidat socialdemokratov na deželnih volitvah, a mu ni uspelo. Po odhodu z Dunaja je živel v Sarajevu, pri bratu - duhovniku, pozneje pa se je dokončno preselil v Ljubljano.

12. maja 1913 je imel v ljubljanskem Mestnem domu znamenito predavanje Slovenci in Jugoslovani, po katerem je bil aretiran zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo. Naslednje leto je bil nato znova aretiran, tokrat na Vrhniki, zaradi domnevnih simpatij do Srbov. Ne da bi zadevo preiskali, so ga zaprli na Ljubljanski grad, od koder je bil izpuščen šele 9. oktobra. Medtem mu je v avgustu umrl oče. Leto pozneje je odšel k vojakom v Judenburg na Zgornjem Štajerskem, kjer so ga po enem mesecu odpustili zaradi bolezni.

Poleti 1918 je nekaj časa prebival na Bledu, proti koncu oktobra pa je padel po stopnicah in se hudo poškodoval. Umrl je v Cukrarni v Ljubljani. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.

Ustvarjanje

Cankarjeva spominska hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše na Vrhniki (na »Klancu«)

Ivana Cankarja uvrščamo med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg njega še Murn, Kette in Župančič). Pisati je začel že v dijaških letih, pesmi pa je objavljal v Vrtcu in Ljubljanskem zvonu. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, Fran Govekar in Fran Eller.

Cankar je najprej pisal realistično, pozneje pa se je preusmeril k novoromantičnim tokovom, zlasti k simbolizmu in dekadenci. Leta 1899 sta izšli zbirka pesmi Erotika ter zbirka črtic Vinjete. V epilogu slednjih je še potrdil svoj odmik od realizma:

»K vragu vse teorije! Moje oči niso mrtev aparat; moje oči so pokoren organ moje duše, - moje duše in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega sovraštva ...«

Zaradi izida Cankarjeve Erotike in Župančičeve Čaše opojnosti štejemo leto 1899 za začetek slovenske moderne. Medtem ko je bila Župančičeva zbirka zastavljena bolj simbolistično, pa je Cankarjeva z izrazito dekadenčnim naslovom precej razburkala slovensko javnost. Takratni ljubljanski nadškof Anton Bonaventura Jeglič je ukazal pokupiti in sežgati vse izvode Erotike, kar se je tudi zgodilo, vendar to dejanje ni imelo večjih posledic, saj je bila že leta 1902 natisnjena in izdana druga izdaja zbirke. Pisanju poezije se je Cankar kmalu povsem odpovedal v korist prozi.

Leta 1900 se je v pismu Zofki Kveder odpovedal dekadenci in se zavzel za socialno angažirano književnost. Naslednje leto je izšla njegova satirična komedija Za narodov blagor, ki obravnava takratno politično dogajanje na Slovenskem. Leta 1902 je izšel roman Na klancu, ki velja za Cankarjevo najobsežnejše literarno delo in je posvečen spominu pisateljeve matere. Nekatere poteze v romanu so vzete iz avtorjevega lastnega življenja, zgodba pa opisuje boj propadle obrtniške družine za preživetje - v romanu najbolj izstopajo prvine simbolizma ter naturalistična ideja o dedni determiniranosti, eno od poglavij pa je zastavljeno precej dekadenčno (Franckino doživetje s slikarjem). Še istega leta je izšla tudi prva v vrsti Cankarjevih političnih dram, Kralj na Betajnovi, ki obravnava izkoriščanje in upor malega človeka.

V delih Gospa Judit in Hiša Marije Pomočnice (oboje 1904) je Cankar obračunal še z zadnjimi vplivi dekadenčnega senzualizma in naturalizma, leta 1907 pa je kot program k svoji predvolilni kampanji za Jugoslovansko socialdemokratsko stranko napisal svojo najbolj znano povest, Hlapec Jernej in njegova pravica, ki simbolično predstavlja boj zatiranega delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Kljub volilnemu neuspehu je politično udejstvovanje nadaljeval v obliki razprav in predavanj - najbolj znano predavanje je imel leta 1913 v Ljubljani, z naslovom Slovenci in Jugoslovani, v katerem govoru pa se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Naslednje leto so začele v Slovanu izhajati črtice z motivi mladostnih spominov, ki so leta 1920 posmrtno izšli v zbirki Moja mladost.

Na Cankarjevo zadnje obdobje je kot na mnoge evropske pisce močno vplivala prva svetovna vojna. V Podobah iz sanj, svoji zadnji zbirki črtic, ki je kakor Moja mladost posthumno izšla leta 1920, je viden močan premik k simbolističnemu ekspresionizmu (zlasti črtici Gospod stotnik ter Kostanj posebne sorte).

Grob slovenske moderne na ljubljanskih Žalah

Ivana Cankarja mnogi proglašajo za največjega slovenskega prozaista, skupaj s Slavkom Grumom pa je nedvomno tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Na tak ali drugačen način je vplival na vse kasnejše rodove slovenske književnosti, morda le z izjemo modernizma 60. let 20. stoletja. Socialni realisti (zlasti Prežihov Voranc) so se močno naslonili na lik »cankarjanske matere«, ki ga je Cankar vpeljal z romanom Na klancu ter zbirko črtic Moje življenje. Njegove politične ideje so navdušile mnoge, po njem pa se je odkrito zgledoval Srečko Kosovel, ki je na enem od angažiranih predavanj po Cankarjevem zgledu dobil prehlad, iz katerega se je razvilo zanj usodno vnetje možganske opne. Cankar je umrl leta 1918 zaradi pljučnice. Letnica 1918 zato velja za konec obdobja slovenske moderne.

Bankovec za 10.000 SIT

Po Cankarju sta poimenovani kulturni ustanovi Cankarjev dom v Ljubljani in Cankarjev dom na Vrhniki, njegovo ime nosijo številne ceste ali ulice v slovenskih mestih, po njem pa je poimenovan tudi del ljubljanskega hriba Rožnik (Cankarjev vrh). Cankar je bil upodobljen na bankovcu za 10.000 SIT.

Psevdonimi

Ivan Cankar je za svoje pisateljsko delo uporabljal številne šifre in psevdonime. Značilni so predvsem za zgodnja leta njegovega ustvarjanja, ko se je kot umetnik še iskal. Po pričevanju brata Karla je izmišljena literarna imena pogosto menjaval pri objavah v časniku Slovenec, ker ni želel, da bi ljudje vedeli, da on kot brezverski študent sodeluje pri katoliških listih, tako je za veliko večino umetniških imen značilno, da jih je uporabil samo enkrat:

  • šifre pravega imena: C.I. - Iv.C-r - I.C;
  • stalni psevdonimi in šifre: Trošan - Ivan Saveljev - Ivan Gradar - T. - Iv.Gradar - I.G.(J.G.) - A.B. - Saveljev - Evstahij;
  • enkratni psevdonimi in šifre: Prepiračev - Julijan Mak - I.C.Trošan - Mot - Mrazov - Grahar - Traven - Štefan Smuk - Alojzij Grad - Feliks Vran - S.G. - P.Ž. - Karol Staral - Anton Kramar - P.R. - Anton L. - Gradar - Alojzij Benda - I.C.Evstahij - Ivan Mot - Vazilij - Ivan Dob - Ivan Mlakar.

Delo

Slika:Kip-Cankar(kocka).JPG
»Cankarjeva kocka«, spominsko obeležje pred Cankarjevim domom v Ljubljani

Poezija

Proza

Dramatika

Opomba: Datumi nastanka dram so povzeti iz knjige:Pregled slovensken književnosti[1]

Esejistika

Glej tudi

Viri

  1. ↑ Janež, Stanko-Ravbar, Miroslav. (1978). Pregled Slovenske književnosti. Maribor: Založba Obzorja.

Zunanje povezave

Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Ivan Cankar
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Ivan Cankar
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ivan Cankar


{{subst:#if:Cankar, Ivan|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1876}} 

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1918}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1876

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1918}} 

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1918

}}]]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ivan_Cankar&oldid=2780160«