Jugoslovanska muslimanska organizacija: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
m {{stub}} |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Jugoslovanska muslimanska organizacija''' ('''JMO'''), ustanovljena leta [[1919]], je združevala največji del muslimanskega prebivalstva v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. V programu je bil naglašen verski moment kot osnova zbiranja Muslimanov. Stranka je zastopala interese premožnih slojev. Po začetnih razpravah med centralistično usmerjeno skupino strankinega predsednika ,[[Ibrahim Maglajlić|Ibrahima Maglajlića]] in avtonomistično usmerjeno skupino okrog [[Mehmed Spaho|Mehmeda Spahe]] okrog državne ureditve je leta [[1922]] prevladala avtonomistična struja in na čelo stranke je prišel Spaho. Po razglasitvi absolutističnega režima je stranka [[1933]] v sarajevskih punktacijah poudarila avtonomistični program. Na petomajskih skupščinskih volitvah je sodelovala na listi opozicije, kmalu za tem pa z [[NRS|radikali]] in [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]] oblikovala koalicijsko vlado in [[JRZ]]. Manjša skupina nezadovoljnežev s strankino politiko se je od nje ločila in oblikovala [[Muslimanska organizacija Hrvaške kmečke stranke|Muslimansko organizacijo Hrvaške kmečke stranke]]. Po Spahovi smrti ([[1939]]) je na čelo stranke stopil [[Džafer Kulenović]], ki si je po osnovanju [[Banovina Hrvaška|Banovine Hrvaške]] prizadeval za avtonomijo Bosne in Hercegovine. Kulenović se je med drugo svetovno vojno pridružil [[ustaši|ustašem]]. |
'''Jugoslovanska muslimanska organizacija''' ('''JMO'''), ustanovljena leta [[1919]], je združevala največji del muslimanskega prebivalstva v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. V programu je bil naglašen verski moment kot osnova zbiranja Muslimanov. Stranka je zastopala interese premožnih slojev. Po začetnih razpravah med centralistično usmerjeno skupino strankinega predsednika ,[[Ibrahim Maglajlić|Ibrahima Maglajlića]] in avtonomistično usmerjeno skupino okrog [[Mehmed Spaho|Mehmeda Spahe]] okrog državne ureditve je leta [[1922]] prevladala avtonomistična struja in na čelo stranke je prišel Spaho. Po razglasitvi absolutističnega režima je stranka [[1933]] v sarajevskih punktacijah poudarila avtonomistični program. Na petomajskih skupščinskih volitvah je sodelovala na listi opozicije, kmalu za tem pa z [[NRS|radikali]] in [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]] oblikovala koalicijsko vlado in [[JRZ]]. Manjša skupina nezadovoljnežev s strankino politiko se je od nje ločila in oblikovala [[Muslimanska organizacija Hrvaške kmečke stranke|Muslimansko organizacijo Hrvaške kmečke stranke]]. Po Spahovi smrti ([[1939]]) je na čelo stranke stopil [[Džafer Kulenović]], ki si je po osnovanju [[Banovina Hrvaška|Banovine Hrvaške]] prizadeval za avtonomijo Bosne in Hercegovine. Kulenović se je med drugo svetovno vojno pridružil [[ustaši|ustašem]]. |
||
{{poli-stub}} |
|||
[[Kategorija:Politične stranke v Jugoslaviji]] |
[[Kategorija:Politične stranke v Jugoslaviji]] |
||
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 1919]] |
|||
Redakcija: 16:26, 16. februar 2011
Jugoslovanska muslimanska organizacija (JMO), ustanovljena leta 1919, je združevala največji del muslimanskega prebivalstva v Bosni in Hercegovini. V programu je bil naglašen verski moment kot osnova zbiranja Muslimanov. Stranka je zastopala interese premožnih slojev. Po začetnih razpravah med centralistično usmerjeno skupino strankinega predsednika ,Ibrahima Maglajlića in avtonomistično usmerjeno skupino okrog Mehmeda Spahe okrog državne ureditve je leta 1922 prevladala avtonomistična struja in na čelo stranke je prišel Spaho. Po razglasitvi absolutističnega režima je stranka 1933 v sarajevskih punktacijah poudarila avtonomistični program. Na petomajskih skupščinskih volitvah je sodelovala na listi opozicije, kmalu za tem pa z radikali in SLS oblikovala koalicijsko vlado in JRZ. Manjša skupina nezadovoljnežev s strankino politiko se je od nje ločila in oblikovala Muslimansko organizacijo Hrvaške kmečke stranke. Po Spahovi smrti (1939) je na čelo stranke stopil Džafer Kulenović, ki si je po osnovanju Banovine Hrvaške prizadeval za avtonomijo Bosne in Hercegovine. Kulenović se je med drugo svetovno vojno pridružil ustašem.
