Turnišče: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m slovnični popravki |
||
| Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
'''Turnišče''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Bántornya,'' [[prekmurščina|prekmursko]]''Törnišče,'' ali ''Türnišče,'' [[nemščina|nemško]] ''Turnitz'') je osrednje [[naselje]] istoimenske [[občina Turnišče|občine Turnišče]]. |
'''Turnišče''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Bántornya,'' [[prekmurščina|prekmursko]]''Törnišče,'' ali ''Türnišče,'' [[nemščina|nemško]] ''Turnitz'') je osrednje [[naselje]] istoimenske [[občina Turnišče|občine Turnišče]]. |
||
Občina Turnišče leži v delu [[Prekmurje|Prekmurja]], imenovanem [[Dolinsko]], ki ga sestavljajo naselja [[Gomilica]], [[Nedelica]], [[Renkovci]] in |
Občina Turnišče leži v delu [[Prekmurje|Prekmurja]], imenovanem [[Dolinsko]], ki ga sestavljajo naselja [[Gomilica]], [[Nedelica]], [[Renkovci]] in Turnišče. Zgodovinski viri o samem kraju Turnišča segajo v 13. stoletje. Leta [[1524]] je naselje postalo trg. Leta [[1548]] je mesto Turnišče pridobilo mestne pravice, s katerimi so bili varašanci Turnišča oproščeni davkov, volili so si svoje sodnike in prirejali svobodne nedeljske sejme. Zaradi tega se je začela močno razvijati obrt, zlasti čevljarska in krojaška. Čevljarski mojstri so se organizirali v [[čevljarski ceh]] leta [[1760]]. Pravila ceha so bila napisana v latinskem jeziku in so bila potrjena od strani cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]], vendar se do danes niso ohranila. Krojaški mojstri so se organizirali v [[krojaški ceh]] leta [[1770]] ter so tudi oni imeli priviligirano pismo cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]], ki ga hrani [[Knjižnica Lendava]]. Poleg čevljarskega in krojaškega ceha, so se obrtniki združevali še v kovaški in mlinarski ceh. |
||
Na zgodovino tega kraja je močno vplival razvoj čevljarske, kovaške in krojaške obrti. Tako v današnjem grbu Občine Turnišče srečamo vse tri simbole teh obrti. Skozi zgodovino tega kraja se pojavlja močna povezava med cerkvijo in obrtniškimi cehi. V Turnišču se nahaja znana [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|cerkev Marije Pod logom]]. Cerkev je izredno bogata s freskami nastalimi v 14. stoletju, katerih mojster je [[Janez Aquila]]. Vsakega 15. avgusta se odvija Veliko proščenje na čast Sv. Device Marije pod logom. Tako se na ta dan zbere okrog 10.000 ljudi. Grajena je v dveh stilih, v gotskem in romanskem, kar ji daje še posebno zgodovinsko vrednost. |
Na zgodovino tega kraja je močno vplival razvoj čevljarske, kovaške in krojaške obrti. Tako v današnjem grbu Občine Turnišče srečamo vse tri simbole teh obrti. Skozi zgodovino tega kraja se pojavlja močna povezava med cerkvijo in obrtniškimi cehi. V Turnišču se nahaja znana [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|cerkev Marije Pod logom]]. Cerkev je izredno bogata s freskami nastalimi v 14. stoletju, katerih mojster je [[Janez Aquila]]. Vsakega 15. avgusta se odvija Veliko proščenje na čast Sv. Device Marije pod logom. Tako se na ta dan zbere okrog 10.000 ljudi. Grajena je v dveh stilih, v gotskem in romanskem, kar ji daje še posebno zgodovinsko vrednost. |
||
| Vrstica 23: | Vrstica 23: | ||
== Znani prebivalci == |
== Znani prebivalci == |
||
V Turnišču so se rodili: |
V Turnišču so se rodili: |
||
* [[Matija Slavic]] (sreda 17. stol.?), duhovnik, belmurski arhidiakon (1682–1702 /?/) |
* [[Matija Slavic]] (sreda 17. stol.?), duhovnik, belmurski arhidiakon (1682–1702 /?/) |
||
* [[Ferenc Šbül]] (1825–1864), duhovnik, prekmurski nabožni in zgodovinski pisec |
* [[Ferenc Šbül]] (1825–1864), duhovnik, prekmurski nabožni in zgodovinski pisec |
||
* [[Štefan Litrop]] (1877–1966), obrtnik in politik |
* [[Štefan Litrop]] (1877–1966), obrtnik in politik |
||
* dr.[[Vilmoš Némethy]] (1887–), lendavski odvetnik |
* dr.[[Vilmoš Némethy]] (1887–), lendavski odvetnik |
||
* p.Dr.[[Edvard Franc Törnar]] (1892–1967), duhovnik, profesor in publicist |
* p.Dr.[[Edvard Franc Törnar]] (1892–1967), duhovnik, profesor in publicist |
||
* [[Vilmoš Tkalec]] (1894–?), učitelj in politik, snovalec [[Murska republika|Murske republike]] |
* [[Vilmoš Tkalec]] (1894–?), učitelj in politik, snovalec [[Murska republika|Murske republike]] |
||
* Béla ''Titusz'' Némethy (1897-1984), akademski slikar |
* Béla ''Titusz'' Némethy (1897-1984), akademski slikar |
||
* Dr. [[Ludvik Terboča]] (1908–1985), pravnik in mariborski okrožni sodnik |
* Dr. [[Ludvik Terboča]] (1908–1985), pravnik in mariborski okrožni sodnik |
||
* prof. Dr.[[Štefan Barbarič]] (1920–1988), slovenski literarni zgodovinar |
* prof. Dr.[[Štefan Barbarič]] (1920–1988), slovenski literarni zgodovinar |
||
| Vrstica 39: | Vrstica 39: | ||
* [http://www.geopedia.si/#L455_F149_T13_b2_x601200.125_y165410_s18 Kapela Sv. Antona Padovanskega, lokacija na spletni strani Geopedija] |
* [http://www.geopedia.si/#L455_F149_T13_b2_x601200.125_y165410_s18 Kapela Sv. Antona Padovanskega, lokacija na spletni strani Geopedija] |
||
[[Kategorija:Naselja |
[[Kategorija:Naselja Občine Turnišče]] |
||
[[Kategorija:Turnišče|*]] |
[[Kategorija:Turnišče|*]] |
||
Redakcija: 02:31, 12. februar 2011
Turnišče | |
|---|---|
| Slika:Turnišče sever.jpg | |
  Turnišče Geografska lega v Sloveniji | |
| 46°37′10″N 16°19′20″E / 46.61944°N 16.32222°EKoordinati: 46°37′10″N 16°19′20″E / 46.61944°N 16.32222°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Turnišče |
| Nadm. višina | 169,7 m m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 1.555 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 9224 Turnišče |
| Zemljevidi | |
Turnišče (madžarsko Bántornya, prekmurskoTörnišče, ali Türnišče, nemško Turnitz) je osrednje naselje istoimenske občine Turnišče.
Občina Turnišče leži v delu Prekmurja, imenovanem Dolinsko, ki ga sestavljajo naselja Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče. Zgodovinski viri o samem kraju Turnišča segajo v 13. stoletje. Leta 1524 je naselje postalo trg. Leta 1548 je mesto Turnišče pridobilo mestne pravice, s katerimi so bili varašanci Turnišča oproščeni davkov, volili so si svoje sodnike in prirejali svobodne nedeljske sejme. Zaradi tega se je začela močno razvijati obrt, zlasti čevljarska in krojaška. Čevljarski mojstri so se organizirali v čevljarski ceh leta 1760. Pravila ceha so bila napisana v latinskem jeziku in so bila potrjena od strani cesarice Marije Terezije, vendar se do danes niso ohranila. Krojaški mojstri so se organizirali v krojaški ceh leta 1770 ter so tudi oni imeli priviligirano pismo cesarice Marije Terezije, ki ga hrani Knjižnica Lendava. Poleg čevljarskega in krojaškega ceha, so se obrtniki združevali še v kovaški in mlinarski ceh.
Na zgodovino tega kraja je močno vplival razvoj čevljarske, kovaške in krojaške obrti. Tako v današnjem grbu Občine Turnišče srečamo vse tri simbole teh obrti. Skozi zgodovino tega kraja se pojavlja močna povezava med cerkvijo in obrtniškimi cehi. V Turnišču se nahaja znana cerkev Marije Pod logom. Cerkev je izredno bogata s freskami nastalimi v 14. stoletju, katerih mojster je Janez Aquila. Vsakega 15. avgusta se odvija Veliko proščenje na čast Sv. Device Marije pod logom. Tako se na ta dan zbere okrog 10.000 ljudi. Grajena je v dveh stilih, v gotskem in romanskem, kar ji daje še posebno zgodovinsko vrednost.
Sredi Turnišča stoji kapela Sv. Antona Padovanskega iz 17. stoletja (1675) ter številna kužna znamenja iz 18. stoletja - kapela sv. Roka, "Ecce Homo" in kip sv. Janeza Nepomuka.
Znani prebivalci
V Turnišču so se rodili:
- Matija Slavic (sreda 17. stol.?), duhovnik, belmurski arhidiakon (1682–1702 /?/)
- Ferenc Šbül (1825–1864), duhovnik, prekmurski nabožni in zgodovinski pisec
- Štefan Litrop (1877–1966), obrtnik in politik
- dr.Vilmoš Némethy (1887–), lendavski odvetnik
- p.Dr.Edvard Franc Törnar (1892–1967), duhovnik, profesor in publicist
- Vilmoš Tkalec (1894–?), učitelj in politik, snovalec Murske republike
- Béla Titusz Némethy (1897-1984), akademski slikar
- Dr. Ludvik Terboča (1908–1985), pravnik in mariborski okrožni sodnik
- prof. Dr.Štefan Barbarič (1920–1988), slovenski literarni zgodovinar
- Dr. Štefan Skledar (1920–1988), inženir kemije, višji znanstveni raziskovalec
Tukaj je živel Števan Salai – duhovnik, nadzornik šole v Slovenski krajini; Jožef Sakovič – duhovnik, buditelj in nabožni pisec; Julij Kontler – učitelj; Ivan Jerič – častni kanonik, Maistrov borec in veliki slovenski domoljub ter pisatelj Franc Novak.