Violina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 00:35, 12. februar 2011

Violina (tudi gosli) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi. Tako njena oblika kot ime (pomanjševalnica), izhaja iz renesančega instrumenta, imenovanega viola oz. viola da braccio. Ima štiri strune, ki jih štejemo in označujemo po višini tonske uglasitve navzdol (e2, a1, d1, g).

Sestavni deli in igranje

Violina je sestavljena iz glave, vratu in trupa. Glavo sestavljajo zaključek violine ti. polž, vijačnica in vijaki za uglaševanje, vrat z ubiralko, trup z obodom , na sredini pokrova je postavljena lesena kobilica, ki podpira strune, strunik na katerega so pripete strune in tudi mali kovinski vijaki za fino uglaševanje, gumb, ki z vezjo drži strunik in duša (postavljena v notranjosti trupa violine kot podpora kobilici in tonska povezava pokrov - dno ter kot ojačevalec zgornjih tonov). Na sredini pokrova sta prisotni dve reži oz.luknji f-odprtini (v obliki črke f). Na spodnji del telesa violine se namesti podbradnik za lažjo držo in mostiček, ki se opira na ramo. Tega pripomočka ne uporabljajo vsi.

Na violino igramo z lokom ali v načinu pizzicato, kjer po strunah brenkamo. Prste leve roke polagamo na strune, tako, da dobimo več različnih tonov. Lok je posebna palica, na katero je nameščena konjska žima, ki jo vlečemo po strunah (žimo je treba najprej namazati s kolofonijo in napeti z vijakom). Deli loka so palica iz enega kosa brazilskega lesa pernambuka ali iz plastike, žabica (spodnji del), gumb (na katerem je nameščen vijak, s katerim napenjamo žimo) in konica, špica (zgornji del).

Staro slovensko ime za godala je godci. Najbolj priznana slovenska violinistka je Anja Bukovec.

Zgodovina in goslarstvo

V simfoničnem orkestru igrajo glavno vlogo godala, kamor poleg violine kot najmanjše članice družine sodijo še viole, čela in kontrabasi. Violino poznamo že dobrih 450 let, preden pa se je dokončno izoblikovala, so poznali še dva inštrumenta – predhodnika violine. To sta rebec (iz daljnega srednjega veka) in viola »piccola da braccio« (v renesansi). Obstajala pa je tudi žepna violina imenovana pošet (pochette), ki so jo uporabljali predvsem plesni mojstri v Franciji.

Ljudje, ki znajo izdelovati vsa godala, se imenujejo goslarji. Goslarstvo je cvetelo v 16. stoletju predvsem po zaslugi beneških trgovcev. K oblikovanju violine so prispevale svoj delež skoraj vse evropske pokrajine, najbolj pa so bili uspešni italijanski goslarji.

Najpomembnejši izdelovalci violin so bili družina Amati, Antonio Stradivari, Giuseppe Guarneri del Gesu' in drugi.

Najstarejša ohranjena violina je delo goslarja Andree Amatija iz leta 1564. Njena oblika in mere se uporabljajo še danes, zato ga upravičeno štejemo za izumitelja današnje oblike violine. Svoje znanje je prenesel na sinova, družinsko tradicijo pa je nadaljeval njegov vnuk Nicola. Najboljša učenca Nicole sta bila Andrea Guarneri in Antonio Stradivari. Z Andreo Amatijem se je začela doba mojstrskih izdelovalcev violin, ki je dosegla višek s Stradivarijem in Guarnerijem »del Gesu«. Najslavnejše delavnice so bile v Cremoni v severni Italiji, kjer so od srede 16. stoletja slavni izdelovalci več kot dve stoletji izdelovali violine. Njihovi inštrumenti so med najboljšimi in najdražjimi inštrumenti na svetu. Skoraj neverjetno je, da se violina v svojih 400 letih ni bistveno spremenila. Vendar pa do danes niso ugotovili skrivnosti izdelovanja violin s takšnim zvokom, kot jih dosegajo violine starih mojstrov Amatijev, Stradivarija in Guarnerija.

V zadnjih letih se je pojavila tudi električna violina.