Lava: Razlika med redakcijama
Nova stran z vsebino: {{v delu}} thumb|right|250px|Tok lave thumb|right|250px|Fontana lave '''Lava''' je vrsta [[taljenje|raztaljen... |
Sestava in lastnosti |
||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
[[Slika:Pahoeoe fountain original.jpg|thumb|right|250px|Fontana lave]] |
[[Slika:Pahoeoe fountain original.jpg|thumb|right|250px|Fontana lave]] |
||
'''Lava''' je vrsta [[taljenje|raztaljene]] [[kamnina|kamnine]], ki jo med erupcijo izbruha [[ognjenik]]. Raztaljena kamnina nastaja v notranjosti nekaterih [[planet]]ov, med katerimi je tudi [[Zemlja]], in nekaterih njihovih [[satelit]]ov. Lava ima na izhodu iz vulkanskega dimnika temperaturo od 700 °C do 1200 °C. [[Viskoznost ]] lave je približno 10.000 krat večja od viskoznosti vode, zaradi [[Tiksotropija|tiksotropskih]] lastnosti, ki zmanjšajo njeno viskoznost, pa lahko preteče velike razdalje preden se ohladi in strdi.<ref>N. Bagdassarov, H. Pinkerton: Transient phenomena in vesicular lava flows based on laboratory experiments with analogue materials. Journal of Volcanology and Geothermal Research, '''132''' (2004), 2-3, str. 115-136 |
'''Lava''' je vrsta [[taljenje|raztaljene]] [[kamnina|kamnine]], ki jo med erupcijo izbruha [[ognjenik]]. Raztaljena kamnina nastaja v notranjosti nekaterih [[planet]]ov, med katerimi je tudi [[Zemlja]], in nekaterih njihovih [[satelit]]ov. Lava ima na izhodu iz vulkanskega dimnika temperaturo od 700 °C do 1200 °C. [[Viskoznost ]] lave je približno 10.000 krat večja od viskoznosti vode, zaradi [[Tiksotropija|tiksotropskih]] lastnosti, ki zmanjšajo njeno viskoznost, pa lahko preteče velike razdalje preden se ohladi in strdi.<ref>N. Bagdassarov, H. Pinkerton: Transient phenomena in vesicular lava flows based on laboratory experiments with analogue materials. Journal of Volcanology and Geothermal Research, '''132''' (2004), 2-3, str. 115-136 |
||
[http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6VCS-4B6CPRP-1&_user=10&_rdoc=1&_fmt=&_orig=search&_sort=d&view=c&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=062e0c42281eb5e5d185d5e78aa1e0f7]</ref><ref>H. Pinkerton, G. Norton: Rheological properties of basaltic lavas at sub-liquidus temperatures: laboratory and field measurements on lavas from Mount Etna, Journal of volcanology and geothermal research, '''68''' (1995), 4, str. 307-323. [http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=5970696]</ref> |
[http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6VCS-4B6CPRP-1&_user=10&_rdoc=1&_fmt=&_orig=search&_sort=d&view=c&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=062e0c42281eb5e5d185d5e78aa1e0f7]</ref><ref>H. Pinkerton, G. Norton: Rheological properties of basaltic lavas at sub-liquidus temperatures: laboratory and field measurements on lavas from Mount Etna, Journal of volcanology and geothermal research, '''68''' (1995), 4, str. 307-323. [http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=5970696]</ref> Ko se kava strdi, se pretvotri v [[magmatska kamnina|magmatsko kamnino]]. |
||
Beseda ''lava'' je [[Italijanščina|italijanskega]] izvora in je verjetno nastala iz [[Latinščina|latinske]] besede ''labes'', ki pomeni ''padati'' ali ''drseti''.<ref>[http://www.m-w.com/dictionary/lava Merriam-Webster OnLine dictionary]</ref><ref>[http://dictionary.reference.com/browse/lava Dictionary.com]</ref> Besedo lava je v zvezi z iztisnjeno magmo verjetno prvi uporabil Francesco Serao pri opisu izbruha [[Vezuv]]a med 14. majem in 4. junijem leta 1737.<ref>Vesuvius Erupts, 1738 [http://www.lindahall.org/events_exhib/exhibit/exhibits/vulcan/9.shtml]</ref> |
|||
==Sestava in lastnosti== |
|||
Lastnosti lave so odvisne predvsem od njene kemijske sestave. |
|||
===Sestava=== |
|||
Magmatske kamnine, ki tvorijo lavo, se razvrščajo v štiri glavne razrede: [[felzičnost|felzične]], srednje, [[mafičnost|mafične]] in [[ultramafična kamnina|ultramafične]]. Delitev temelji predvsem na kemijski sestavi kamnin, s katero so tesno povezani tudi temperatura in viskoznost magme in način izbruha. |
|||
====Felzična lava==== |
|||
[[Felzičnost|Felzične]] ali [[silikat]]ne lave, kakršni sta na primer [[riolit]]ska in [[dacit]]ska lava, tvorijo lavne igle in kupole in so povezane s piroklastičnimi sedimenti. Večina silikatnih lav ima izredno veliko [[viskoznost]] in se med tokom drobi in tvori bloke [[breča|breče]]. Visoka viskoznost je posledica velike vsebnosti [[silicijev dioksid|silicijevega dioksida]], [[aluminij]]a, [[kalij]]a, [[natrij]]a in [[kalcij]]a, ki tvorijo [[polimerizacija|polimerizirano]] talino, bogato z [[Glinenec|glinenci]] in [[kremen]]om. Felzične magme lahko bruhajo že pri temperaturah 650 – 750 ºC. Neobičajno vroče riolitske lave s temperaturami preko 950 °C lahko kljub temu tečejo tudi nekaj deset kilometrov daleč. Takšni lavni tokovi so na primer na Snake River Plainu v državi [[Idaho]] na severozahodu [[ZDA]]. |
|||
====Srednja lava==== |
|||
Srednje ali [[andezit]]ske lave imajo manjšo vsebnost aluminija in silicijevega dioksida in običajno nekoliko večjo vsebnost [[magnezij]]a in [[železo|železa]]. Srednje lave tvorijo andezitske kupole in bloke lave in se pojavljajo na strmih sestavljenih ognjenikih na primer v [[Andi]]h. Srednje lave so ponavadi bolj vroče kot felzične (750 - 950 °C) in nekoliko manj viskozne, ker višje temperature povzročijo depolimerizacijo taline. Talina postane bolj fluidna, poveča pa se tudi nagnjenje k tvorbi [[vtrošnik]]ov. Večje vsebnosti železa in magnezija povzročijo potemnitev osnovne mase in včasih tudi kristaljenje vtrošnikov [[amfibol]]a ali [[piroksen]]a. |
|||
==Glej tudi== |
==Glej tudi== |
||
* [[Ognjenik]] |
|||
* [[Magma]] |
* [[Magma]] |
||
* [[Magmatska kamnina]] |
* [[Magmatska kamnina]] |
||
Redakcija: 18:57, 9. februar 2011
 | Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Lava je vrsta raztaljene kamnine, ki jo med erupcijo izbruha ognjenik. Raztaljena kamnina nastaja v notranjosti nekaterih planetov, med katerimi je tudi Zemlja, in nekaterih njihovih satelitov. Lava ima na izhodu iz vulkanskega dimnika temperaturo od 700 °C do 1200 °C. Viskoznost lave je približno 10.000 krat večja od viskoznosti vode, zaradi tiksotropskih lastnosti, ki zmanjšajo njeno viskoznost, pa lahko preteče velike razdalje preden se ohladi in strdi.[1][2] Ko se kava strdi, se pretvotri v magmatsko kamnino.
Beseda lava je italijanskega izvora in je verjetno nastala iz latinske besede labes, ki pomeni padati ali drseti.[3][4] Besedo lava je v zvezi z iztisnjeno magmo verjetno prvi uporabil Francesco Serao pri opisu izbruha Vezuva med 14. majem in 4. junijem leta 1737.[5]
Sestava in lastnosti
Lastnosti lave so odvisne predvsem od njene kemijske sestave.
Sestava
Magmatske kamnine, ki tvorijo lavo, se razvrščajo v štiri glavne razrede: felzične, srednje, mafične in ultramafične. Delitev temelji predvsem na kemijski sestavi kamnin, s katero so tesno povezani tudi temperatura in viskoznost magme in način izbruha.
Felzična lava
Felzične ali silikatne lave, kakršni sta na primer riolitska in dacitska lava, tvorijo lavne igle in kupole in so povezane s piroklastičnimi sedimenti. Večina silikatnih lav ima izredno veliko viskoznost in se med tokom drobi in tvori bloke breče. Visoka viskoznost je posledica velike vsebnosti silicijevega dioksida, aluminija, kalija, natrija in kalcija, ki tvorijo polimerizirano talino, bogato z glinenci in kremenom. Felzične magme lahko bruhajo že pri temperaturah 650 – 750 ºC. Neobičajno vroče riolitske lave s temperaturami preko 950 °C lahko kljub temu tečejo tudi nekaj deset kilometrov daleč. Takšni lavni tokovi so na primer na Snake River Plainu v državi Idaho na severozahodu ZDA.
Srednja lava
Srednje ali andezitske lave imajo manjšo vsebnost aluminija in silicijevega dioksida in običajno nekoliko večjo vsebnost magnezija in železa. Srednje lave tvorijo andezitske kupole in bloke lave in se pojavljajo na strmih sestavljenih ognjenikih na primer v Andih. Srednje lave so ponavadi bolj vroče kot felzične (750 - 950 °C) in nekoliko manj viskozne, ker višje temperature povzročijo depolimerizacijo taline. Talina postane bolj fluidna, poveča pa se tudi nagnjenje k tvorbi vtrošnikov. Večje vsebnosti železa in magnezija povzročijo potemnitev osnovne mase in včasih tudi kristaljenje vtrošnikov amfibola ali piroksena.
Glej tudi
Sklici
- ↑ N. Bagdassarov, H. Pinkerton: Transient phenomena in vesicular lava flows based on laboratory experiments with analogue materials. Journal of Volcanology and Geothermal Research, 132 (2004), 2-3, str. 115-136 [1]
- ↑ H. Pinkerton, G. Norton: Rheological properties of basaltic lavas at sub-liquidus temperatures: laboratory and field measurements on lavas from Mount Etna, Journal of volcanology and geothermal research, 68 (1995), 4, str. 307-323. [2]
- ↑ Merriam-Webster OnLine dictionary
- ↑ Dictionary.com
- ↑ Vesuvius Erupts, 1738 [3]