Andronik III. Paleolog: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m Lifetime
m r2.7.1) (robot Dodajanje: fa:آندرونیکوس سوم
Vrstica 66: Vrstica 66:
[[en:Andronikos III Palaiologos]]
[[en:Andronikos III Palaiologos]]
[[es:Andrónico III Paleólogo]]
[[es:Andrónico III Paleólogo]]
[[fa:آندرونیکوس سوم]]
[[fi:Andronikos III Palaiologos]]
[[fi:Andronikos III Palaiologos]]
[[fr:Andronic III Paléologue]]
[[fr:Andronic III Paléologue]]

Redakcija: 11:43, 6. februar 2011

Kovanec Andronika III. Paleologa iz leta 1328

Andronik III. Paleolog (grško: Ανδρόνικος Γ' Παλαιολόγος, Andronikos III Paleologos), cesar Bizantinskega cesarstva (1328-1341), od leta 1321 pretendent na bizantinski prestol, * 25. marec 1297, Konstantinopel, † 15. junij 1341, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Andronik III. je bil sin Mihela IX. Paleologa in armenske kneginje Ksenje, ki se je kasneje preimenovala v Marijo. Stara starša po materini strani sta bila kralj Levon II. Armenski in armenska kraljica Keran. Imel je brata Manuela, ki so ga leta 1320 pomotoma ubili Andronikovi ljudje in sestri Teodoro in Ano.

Življenjepis

Andronik je prišel na prestol v državljanski vojni po zmagi nad svojim starim očetom Andronikom II. Paleologom (1282–1328). Po prihodu na oblast se je ukvarjal predvsem z vojskovanjem in lovom, državo pa je vodil njegov megas domestikos Ivan Kantakuzen.

S svakom Mihaelom Asenom III. Bolgarskim je sklenil zavezništvo proti Srbom, ki je spodletelo, ker so Srbi leta 1330 v bitki pri Velbăždu (Kyustendil) porazili Bolgare še preden se je njihova vojska združila z bizantinsko. Andronik je kasneje poskusil vrniti udarec in osvojiti bolgarsko Trakijo, vendar je doživel nov poraz. Tokrat ga je pri Rusokastronu porazil novi bolgarski cesar Ivan Aleksander. Premirje z Bolgari si je zagotovil šele z ozemeljskimi koncesijami in diplomatsko poroko hčerke Irine z bolgarskim princem Mihaelom Asenom.

V naslednjih letih je postopoma izgubljal oblast tudi v Mali Aziji. Orhan I., sultan otomanskih Turkov, ki je Andronika že porazil v bitki pri Pelekanu (10. in 11. junij 1329), je leta 1331 zavzel Nikejo, leta 1337 pa še Nikomedijo. Po teh porazih je v bizantinskih rokah ostala samo še Filadelfija in nekaj pristanišč na maloazijski obali Egejskega morja. Andronik je leta 1329 od Benedetta Zaccrija dobil nazaj Fokejo in otoka Lesbos in Kios, prodora Turkov pa s tem ni mogel zaustaviti.

Srbski vladar Stefan Uroš IV. Dušan je medtem osvajal bizantinska ozemlja na Balkanu. Okrog leta 1334 je v Makedoniji je zasedel Ohrid, Prilep, Kastorijo, Strumico in Voden. Solunski guverner Sirgijan Paleolog je prestopil na srbsko stran, kar je njihova osvajanja v Makedoniji še olajšalo. Andronik je poslal v Makedonijo svojega odposlanca Sfrancesa, da bi Sirgijana ujel, vendar so ga ubili. Avgusta 1334 sta Stefan Dušan in Andronik sklenila premirje, toda Andronik je dobil nazaj samo tisti del makedonskega ozemlja, ki ga je izgubil zaradi Sirgijanove izdaje.

Androniku III. je kljub težavam uspel izkoristiti nasledstvene krize v kneževinah Tesaliji in Epirju in razširiti bizantinsko oblast nad Tesalijo (1333) in Epirjem (1337).

Andronik III. je reorganiziral bizantinsko vojno mornarico, ki je imela leta 1332 komaj deset ladij in reformiral pravni sistem. Ustanovil je porotno sodišče s štirimi sodniki in ga imenoval »Vrhovno rimsko sodišče«.

Zapuščina

Andronik je umrl leta 1341 star 44 let. Nasledil ga je sin Ivan V. Paleolog.

Njegovo vladanje se je kočalo tik pred tem, ko je stanje v cesarstvu postalo nevzdržno. Kljub večim ne nepomembnim porazom proti Bolgarom, Srbom in Otomanom je bil aktiven vladar s sposobno državno upravo in je imel pri ponovni vzpostavitvi bizantinske oblasti v Grčiji več uspehov kot vsi njegovi predhodniki.

Družina

Andronik III. je boj poročen dvakrat. Prvič se je poročil leta 1318 z Irino (Adalajdo) Braunschweigško, hčerko Henrika I., vojvode Braunschweig-Lüneburga, ki je leta 1324 umrla. Z njo je imel sina, ki je umrl kmalu po rojstvo leta 1321. Drugič se je poročil leta 1326 z Ano Savojsko, hčerko grofa Amadea V. Savojskega, s katero je imel najmanj štiri otroke:

  • Ivana V. Paleologa, cesarja
  • Mihaela Paleologa, despota
  • Irino, ki se je preimenovala v Marijo in je bila poročena z bolgarskim cesarjem Mihaelom Asenom
  • Marijo, ki se je preimenovala v Irino in je bila poročena s Francescom I. Lesboškim

Nikefor Gregoras je trdil, da je imel tudi izvenzakonsko hči Ireno Paleolog Trapezundsko. Poročena je bila z Bazilijem Trapezundskim, ki je prišel na prestol Trapezundskega cesarstva leta 1340 ali 1341.

Mihael-Dimitrij Sturdza v knjigi Dictionnaire historique et Généalogique des grandes familles de Grèce, d'Albanie et de Constantinople (1983) omenja še eno izvenzakonsko hči, ki je prestopila v islam in se primenovala v Bayalun. Bayalun v knjigi Europäische Stammtafeln: Stammtafeln zur Geschichte der Europäischen Staaten (1978) ni omenjena, zato njen obstoj ni povsem zanesljiv.

Viri

  • Georgije Ostrogorski, Istorija Vizantije, Beograd, 1959
  • Norwich, John Kulius. Byzantium: The Decline and Fall , New York, Alfred A. Knopf, 1996
  • Mihail-Dimitri Sturdza, Dictionnaire historique et Généalogique des grandes familles de Grèce, d'Albanie et de Constantinople, 1983
  • Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, 1991
  • John V.A. Fine Jr., The Late Medieval Balkans, Ann Arbor, 1987

Glej tudi


Andronik III. Paleolog
Dinastija Paleolog
Rojen: 25. marec 1297 Umrl: 15. junij 1341
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Andronik II. Paleolog
Cesar Bizantinskega cesarstva
1321–1341
z Andronikom II. Paleologom
1321-1328
Naslednik: 
Ivan V. Paleolog

{{subst:#if:Andronik III. Paleolog|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1297}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1341}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1297

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1341}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1341

}}]]