Verona: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Dodajanje: be-x-old:Вэрона |
m nekaj popravkov in urejanja |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
'''Verona''' je mesto v severni [[Italija|Italiji]], glavno mesto [[Veronska pokrajina|Veronske pokrajine]] v deželi [[Benečija|Benečiji]] (Veneto) ter sedež [[škofija Verona|škofije Verona]]. |
'''Verona''' je mesto v severni [[Italija|Italiji]], glavno mesto [[Veronska pokrajina|Veronske pokrajine]] v deželi [[Benečija|Benečiji]] (Veneto) ter sedež [[škofija Verona|škofije Verona]]. |
||
Mesto ima okoli 270.000 prebivalcev. Ker mesto leži v U-zavoju [[reka|reke]] [[Adiža|Adiže]] in blizu [[ |
Mesto ima okoli 270.000 prebivalcev. Ker mesto leži v U-zavoju [[reka|reke]] [[Adiža|Adiže]] in blizu [[Gardsko jezero|Gardskega jezera]], je bilo do leta [[1956]] prizorišče rednih [[poplava|poplav]]. Takrat so zgradili [[prekop Mori-Torbole]], ki odvaja odvečno vodo (500 m³) iz reke v [[jezero]]. |
||
V mestu domujeta dva znana italijanska [[Nogometni klub|nogometna kluba]]: [[A.C. Chievo Verona]], ki nastopa v [[Serie A]] in [[Hellas Verona]], ki nastopa v [[Serie B]]. |
V mestu domujeta dva znana italijanska [[Nogometni klub|nogometna kluba]]: [[A.C. Chievo Verona]], ki nastopa v [[Serie A]] in [[Hellas Verona]], ki nastopa v [[Serie B]]. |
||
Zgodovina |
== Zgodovina == |
||
Natančnega podatka o izvoru imena in letnici nastanka ni. ''Veronia'' je bila [[Evganci|evgansko]] mesto že leta 550 pr.n.št. Okoli leta 300 pr. n. št. je prišla pod [[Rim|sko]] oblast. V 1. st. pr. n .št. je bila Verona že rimska kolonija, del tega pa je postala leta 49 pr.n.št. Po padcu [[Vzhodno rimsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]] je bila pod različnimi vplivi ([[Langobardi]], [[Franki]] itd.), predvsem zaradi svoje lege. |
|||
• Natančnega podatka o izvoru imena in letnici nastanka ni. |
|||
• ''[[Veronia]]'' je bila [[Evganci|evgansko]] mesto že leta 550 pr.n.št. Okoli leta 300 pr. n. št. je prišla pod [[Rim]]. |
|||
V 12. stoletju je Verona postala [[svobodno mesto]], zavarovano z 48 obrambnimi [[stolp]]i. V letih 1226 – 1259 je bilo mesto v rokah [[samodržec|samodržca]] [[Ezzelino da Romano|Ezzelina da Romana]]; ta je leta [[1257]] na ravnici pred Verono pobil 11000 prebivalcev [[Padova|Padove]]. Po njegovi smrti je oblast prevzela družina [[Scaligeri]] (Skaligeri). Z vojnimi grožnjami ali napadi je Verona dobila oblast nad Padovo ([[1328]]), [[Treviso]]m ([[1308]]) in [[Vicenza|Vicenzo]]. Alberta je nasledil Mastino II (1329-1351), ki je nadaljeval njegovo politiko. Osvojil je še Parmo 1335 in Lucco 1339. Za francoskim kraljem je bil najbogatejši v tistem času. Vendar se je proti njemu začela postavljati močna koalicija – leta 1337 predvsem Benetke in Firence. Po triletni vojni je bila vladavina družine Scaligeri omejena samo na Verono and Vicenzo. |
|||
• V 1. st. pr. n .št. je bila Verona že rimska kolonija, del tega pa je postala leta 49 pr.n.št. |
|||
• Po padcu [[Vzhodno rimsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]] je bila pod različnimi vplivi ([[Langobardi]], [[Franki]] itd.), predvsem zaradi svoje lege. |
|||
• V 12. stoletju je Verona postala [[prosto mesto]], zavarovano z 48 obrambnimi [[stolp]]i. |
|||
• V letih 1226 – 1259 je bilo mesto v rokah [[samodržec|samodržca]] [[Ezzelino da Romano|Ezzelina da Romana]]; ta je leta [[1257]] na ravnici pred Verono pobil 11000 prebivalcev [[Padova|Padove]]. |
|||
• Po njegovi smrti je oblast prevzela družina [[Scaligeri]] (Skaligeri) |
|||
• Z vojnimi grožnjami ali napadi je Verona dobila oblast nad Padovo ([[1328]]), [[Treviso]]m ([[1308]]) in [[Vicenza|Vicenzo]]. |
|||
• Alberta je nasledil Mastino II (1329-1351), ki je nadaljeval njegovo politiko. Osvojil je še Parmo 1335 in Lucco 1339. Za francoskim kraljem je bil najbogatejši v tistem času. Vendar se je proti njemu začela postavljati močna koalicija – leta 1337 predvsem Benetke in Firence |
|||
• Po triletni vojni je bila vladavina družine Scaligeri omejena samo na Verono and Vicenzo. |
|||
| ⚫ | |||
• Antoniov sin Canfrancesco je neuspešno hotel vrniti v Verono leta 1390, kasneje pa je imel Guglielmo – sin Cangrande II leta 1404, večjo podporo ljudi in izgnal Milančane, vendar je že po nekaj dneh umrl. Še leto dni so živeli v gradu in želeli povrniti sloves Verone, vendar jim ni uspelo. |
|||
| ⚫ | Mastinov sin Cangrande II (1351-1359) je vladal kot [[tiran]]. Ubil ga je njegov brat Cansignorio (1359-1375), ki je olepšal mesto z palačami, uredil [[akvedukt]]e in [[most]]ove ter ustanovil mestno zakladnico. Cansignorio je ubil starejšega brata, njega samega pa je ubil brat Antonio (1375-87). S tem je razburil prebivalce, in ko mu je [[Gian Galeazzo Visconti]] napovedal vojno, so mu obrnili hrbet. 19. oktobra [[1387]] je pobegnil; in s tem je bilo konec nadvlade družine Scaligeri. Antoniov sin Canfrancesco se je neuspešno hotel vrniti v Verono leta 1390. Leta 1404 je dobil Guglielmo – sin Cangrande II - večjo podporo ljudi in izgnal Milančane, vendar je že po nekaj dneh umrl. Še leto dni so živeli v gradu in želeli povrniti sloves Verone, vendar jim ni uspelo. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
* [[seznam mest v Italiji]] |
* [[seznam mest v Italiji]] |
||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
Redakcija: 22:08, 5. februar 2011
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Mesto ima okoli 270.000 prebivalcev. Ker mesto leži v U-zavoju reke Adiže in blizu Gardskega jezera, je bilo do leta 1956 prizorišče rednih poplav. Takrat so zgradili prekop Mori-Torbole, ki odvaja odvečno vodo (500 m³) iz reke v jezero.
V mestu domujeta dva znana italijanska nogometna kluba: A.C. Chievo Verona, ki nastopa v Serie A in Hellas Verona, ki nastopa v Serie B.
Zgodovina
Natančnega podatka o izvoru imena in letnici nastanka ni. Veronia je bila evgansko mesto že leta 550 pr.n.št. Okoli leta 300 pr. n. št. je prišla pod sko oblast. V 1. st. pr. n .št. je bila Verona že rimska kolonija, del tega pa je postala leta 49 pr.n.št. Po padcu Vzhodnega rimskega cesarstva je bila pod različnimi vplivi (Langobardi, Franki itd.), predvsem zaradi svoje lege.
V 12. stoletju je Verona postala svobodno mesto, zavarovano z 48 obrambnimi stolpi. V letih 1226 – 1259 je bilo mesto v rokah samodržca Ezzelina da Romana; ta je leta 1257 na ravnici pred Verono pobil 11000 prebivalcev Padove. Po njegovi smrti je oblast prevzela družina Scaligeri (Skaligeri). Z vojnimi grožnjami ali napadi je Verona dobila oblast nad Padovo (1328), Trevisom (1308) in Vicenzo. Alberta je nasledil Mastino II (1329-1351), ki je nadaljeval njegovo politiko. Osvojil je še Parmo 1335 in Lucco 1339. Za francoskim kraljem je bil najbogatejši v tistem času. Vendar se je proti njemu začela postavljati močna koalicija – leta 1337 predvsem Benetke in Firence. Po triletni vojni je bila vladavina družine Scaligeri omejena samo na Verono and Vicenzo.
Mastinov sin Cangrande II (1351-1359) je vladal kot tiran. Ubil ga je njegov brat Cansignorio (1359-1375), ki je olepšal mesto z palačami, uredil akvedukte in mostove ter ustanovil mestno zakladnico. Cansignorio je ubil starejšega brata, njega samega pa je ubil brat Antonio (1375-87). S tem je razburil prebivalce, in ko mu je Gian Galeazzo Visconti napovedal vojno, so mu obrnili hrbet. 19. oktobra 1387 je pobegnil; in s tem je bilo konec nadvlade družine Scaligeri. Antoniov sin Canfrancesco se je neuspešno hotel vrniti v Verono leta 1390. Leta 1404 je dobil Guglielmo – sin Cangrande II - večjo podporo ljudi in izgnal Milančane, vendar je že po nekaj dneh umrl. Še leto dni so živeli v gradu in želeli povrniti sloves Verone, vendar jim ni uspelo.
Glej tudi
Zunanje povezave
