Halimeda (luna): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m →‎Opombe in reference: zamenjava predloge, replaced: {{refsez}} → {{opombe}}
EmausBot (pogovor | prispevki)
m r2.6.4) (robot Spreminjanje: pt:Halimede (satélite)
Vrstica 86: Vrstica 86:
[[no:S/2002 N 1]]
[[no:S/2002 N 1]]
[[pl:Halimede (księżyc)]]
[[pl:Halimede (księżyc)]]
[[pt:Halimede (lua)]]
[[pt:Halimede (satélite)]]
[[ru:Галимеда (спутник)]]
[[ru:Галимеда (спутник)]]
[[simple:Halimede (moon)]]
[[simple:Halimede (moon)]]

Redakcija: 03:47, 2. februar 2011

Halimeda
Odkritje[1]
OdkriteljM.Holman
JJ Kavelaars
T. Grav, W. Fraser
D. Milisavljevic
Datum odkritja~14. avgust, 2002
Oznake
Neptun IX,
S/2002 N 1
Značilnosti tira[2]
Epoha: 10. junij 2003
Periapsida6,747.000 km
Apoapsida24,709.000 ± 10 km
Srednji polmer orbite
15,728.000 km
Izsrednost0,00053 ± 0,00009
1.879,7 dni
Naklon tira134° (na ekliptiko)
ObkrožaNeptun
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer
31 km [2]
Albedo0,04 (predvidevanje)[2]

Halimeda (starogrško Αλιμήδη: Alimede) je Neptunov retrogradni nepravilni satelit.

Odkritje in imenovanje

Luno Halimedo so odkrili M.Holman, JJ Kavelaars, T. Grav, W. Fraser in D. Milisavljevic 14. avgusta 2002 [3]. Takrat je dobila začasno ime S/2002 N 1. [4] Uradno ime je dobila 3. februarja 2007 po eni izmed Nereid iz grške mitologije.

Lastnosti

Nepravilni sateliti Neptuna

Tirnica lune Halimede ima izsrednost (ekscentričnost), ki je druga največja med lunami Neptuna. Ima tudi tretji največji naklon tirnice v sistemu Neptuna [5] (glej diagram, na katerem so prikazani osnovni podatki tirnic nepravilnih Neptunovih satelitov).
Luna Halimeda ima okoli 62 km v premeru (če pri izračunu upoštevamo albedo 0,04). V vidnem delu spektra je siva (barvni indeks je B – V = 0,73 ; R – V = 0,35). [6] Po barvi je podobna luni Nereidi. Ker je velika verjetnost, da je prišlo do trka z nekim drugim nebesnim telesom, to kaže na to, da je del lune Nereide [6].

Opombe in reference

  1. Podatki o odkritjih lun na JPL [1]
  2. 2,0 2,1 2,2 S. Sheppard, D. Jewitt and J. Kleyna A Survey for "Normal" Irregular Satellites Around Neptune: Limits to Completeness, The Astronomical Journal, 132 (2006), pp. 171–176. Preprint.
  3. M. Holman, JJ Kavelaars, B. Gladman, T. Grav, W. Fraser, D. Milisavljevic, P. Nicholson, J. Burns, V. Carruba, J.-M. Petit, P. Rousselot, O. Mousis, B. Marsden, R. Jacobson, Discovery of five irregular moons of Neptune, Nature, 430 (2004), pp. 865-867. Final preprint(pdf)
  4. »IAU Circular No. 8047«. 13. januar 2003. Pridobljeno 10-04-2007. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč)
  5. Williams, Dr. David R. (23. november 2006). »Neptunian Satellite Fact Sheet«. NASA. Pridobljeno 16. januarja 2008.
  6. 6,0 6,1 T. Grav, M. Holman and W. Fraser Photometry of Irregular Satellites of Uranus and Neptune, The Astrophysical Journal, 613 (2004), pp.L77–L80. Preprint

Glej tudi