Bitka za Iwo Jimo: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Spreminjanje: ko:이오 섬 전투 |
|||
Vrstica 63: | Vrstica 63: | ||
[[it:Battaglia di Iwo Jima]] |
[[it:Battaglia di Iwo Jima]] |
||
[[ja:硫黄島の戦い]] |
[[ja:硫黄島の戦い]] |
||
[[ko: |
[[ko:이오 섬 전투]] |
||
[[mr:इवो जिमाची लढाई]] |
[[mr:इवो जिमाची लढाई]] |
||
[[nl:Landing op Iwo Jima]] |
[[nl:Landing op Iwo Jima]] |
Redakcija: 11:34, 30. januar 2011
Bitka za Iwo Jimo | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del pacifiške vojne druge svetovne vojne | |||||||
Ameriško izkrcanje na otok | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Združene države Amerike | Japonska | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Holland Smith | Tadamiči Kuribajaši † | ||||||
Moč | |||||||
110.000 | 22.000 | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
6.821 padlih[1] 19.189 ranjenih |
21.703 padlih[1] 1.083 ujetih[2] |
Bitka za Iwo Jimo (tudi operacija Detachment) je bila bitka druge svetovne vojne za japonski otok Iwo Jima.
Zgodovina bitke
Po porazu japonske vojske v Marijanskem jarku so se Japonci pričeli pripravljati na obrambo otoka. Le-ta je imel namreč izjemen strateški položaj, saj je letališče na njem predstavljalo izhodišče oz. prosto pot do Japonske. Obrambo otoka je poleti leta 1944 prevzel general Tadamiči Kuribajaši, sposoben vojak, ki je dobro poznal strategijo napada ameriške vojske. Kuribajaši je tako ukazal gradnjo številnih podzemnih predorov, bunkerjev, strojničnih in minometnih gnezd, s katerimi so dobro utrjeni pričakovali ameriško invazijo.
Vse od pozne jeseni 1944 je bil otok že tarča ameriških letal, ki so bombardirala položaje na njem, vendar akcije niso bistveno oslabile japonske obrambe. Zato so 19. februarja 1945 Američani začeli s kopensko invazijo na otok, saj so morali zavzeti letališče, s katerega naj bi z bombniki B-29 pričeli ogrožati japonska mesta.
Poveljnik napada je bil ameriški general Holland M. Smith, ki je naletel na izjemen japonski odpor. Američani so načrtovali hitro zasedbo otoka brez večjih izgub. Že prvi dan pa so tako imeli napadalci približno tisoč mrtvih in ranjenih, se je pa na otok uspelo izkrcati cca. 30.000 marincem. Japonski vojaki so imeli ukaz braniti svoje položaje do zadnjega diha. 21. februarja so japonska letala uspela potopiti letalonosilko Bismarck Sea, v napadu pa je bilo močno poškodovanih tudi nekaj spremljevalnih ladij in letalonosilka Saratoga. Kljub močni obrambi so dva dni kasneje, tj. 23. februarja, Američani uspeli zavzeti najvišji vrh otoka, Suribači, kjer so za potrebe propagande izobesili veliko ameriško zastavo. Dogodek je bil fotografiran, tako je slika obšla ves svet, nominirana pa je bila tudi za Pulitzerjevo nagrado. Vendar bitka tedaj sploh še ni bila končana.
Zadnji organizirani napad so japonski vojaki tako izvedli zjutraj 26. marca 1945, ko je 300 japonskih napadalcev presenetilo Američane in jim zadalo hude izgube. Preživeli Japonci so se umaknili v številna podzemska skivališča. Po končanih spopadih se je Američanom predalo le okoli 1000 japonskih vojakov, nekateri izmed njih tudi več let po končani drugi svetovni vojni.
Sklici in opombe
- ↑ 1,0 1,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>
; sklici, poimenovanimorison
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči). - ↑ Ross, Bill D. (1985). Iwo Jima: Legacy of Valor. New York: Vintage Books. XIV.
{{navedi knjigo}}
: Prezrt neznani parameter|nopp=
(predlagano je|no-pp=
) (pomoč)