Sociologija: Razlika med redakcijama
m r2.5.1) (robot Spreminjanje: am:የባሕል ጥናት |
m r2.6.4) (robot Dodajanje: rue:Соціолоґія |
||
Vrstica 131: | Vrstica 131: | ||
[[ro:Sociologie]] |
[[ro:Sociologie]] |
||
[[ru:Социология]] |
[[ru:Социология]] |
||
[[rue:Соціолоґія]] |
|||
[[sah:Социология]] |
[[sah:Социология]] |
||
[[sc:Sotziologia]] |
[[sc:Sotziologia]] |
Redakcija: 00:25, 30. januar 2011
Sociologija je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem družbe, družbenega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Sociologija je:
- družbena veda,
- znanost o družbenih skupinah,
- znanost o družbenih pojavih in oblikah; o družbenem kot o procesu zbliževanja in oddaljevanja v družbenem prostoru,
- znanost o družbenih dejstvih in ustanovah, ki imajo moč prisile nad posamezniki, same pa so neodvisne od posameznikov,
- znanost, ki preučuje družbeno pogojena obnašanja.
- znanost o družbenih razmerjih.
Durkheimova teorija sociologije temelji na dejstvu, da sociologija preučuje družbena dejstva, ki so neodvisna od človekove zavesti in/ali volje ter zato delujejo kot nekaj zunanjega. Prav ta družbena dejstva moramo preučevati kot stvari. Družbeni pojavi se oblikujejo kot odnosi med ljudmi, zato jih ne moremo preučevati s perspektive posameznika; torej z značilnostmi in motivi posameznika.
Max Weber je oblikoval drugačno definicijo sociologije, ki razlaga, da je sociologija znanost o družbenem delovanju. Kadar preučujemo delovanje ljudi, moramo najprej razumeti njihove motive in spoznati subjektivne razloge za takšno delovanje. Zato sociologija ne razkriva in preučuje splošne zakonistost družbe.
Priporočljiva literatura
- Barle, A. in drugi. Sociologija: Gradivo za srednje šole. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999
- Jambrek, P. Uvod v sociologijo
- Flere, S. Uvod v sociologijo
- Haralambos, M in Holborn M. "Sociologija: teme in pogledi". Ljubljana: DZS, 1999
- Andrey Korotayev, Artemy Malkov, and Daria Khaltourina, Introduction to Social Macrodynamics, Moscow: URSS, 2006. ISBN 5-484-00414-4 [1].