Ludvik Mrzel: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 11:16, 28. januar 2011

Ludvik Mrzel

Ludvik Mrzel - Frigid, slovenski pisatelj, pesnik in publicist, * 28. julij 1904, Loka pri Zidanem Mostu, Slovenija † 29. september 1971, Ljubljana, Slovenija.

Življenjepis

Po opravljeni osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo, od koder pa so ga izgnali, ker je sodeloval v rudarski stavki v Trbovljah. Dokončal jo je leta 1924 v Jagodini in Ćupriji. Vpisal se je na medicino, a se je kmalu prepisal na filozofijo in slavistiko. Zaposlil se je kot časnikar. Med II. svetovno vojno je bil ujetnik v italijanskih in nemških zaporih, po osvoboditvi pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča (SNG) in pomočnik direktorja Drame SNG v Mariboru. Na tako imenovanih Dachauskih procesih je bil obsojen na 12 let ječe.

Pred vojno je kot urednik sodeloval pri revijah Mladina in Svobodna mladina. Za Jutro je pisal feljtone, sicer pa je pisal lirične črtice, novele ter socialno obarvane pravljice. Pisal je v slogu ekspresionizma in socialnega realizma. V časopisih je objavljal tudi književne in gledališke kritike, reportaže in poročila o kulturnem življenju slovenskih izseljencev v ZDA.

Prevajal je ruske in ukrajinske pravljice, Knuta Hamsuna, Alexa Steinerja, Theodorja Plievierja, Franca Werferja, Antoniusa Roothaerta, Vasilija Čujkova, A. I. Eremenka, Güntherja Andersa, Jeana Rousselota, Johna Knittela, Sergeja Aleksandroviča Tokareva in več del Karla Maya (izšlo je 66 knjig).

Dela

Luči ob cesti (črtice) (1932)
Peter se zbudi v življenje (roman) (1933)
Bog v Trbovljah (zbirka pravljic) (1937)
Ogrlica (pesniška zbirka) (1962)

Glej tudi

{{subst:#if:Mrzel, Ludvik|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1904}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1971}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1904

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1971}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1971

}}]]

@@ Vrstica 5: / Vrstica 5: @@
 Po opravljeni [[osnovna šola|osnovni šoli]] se je vpisal na [[gimnazija|gimnazijo]], od koder pa so ga izgnali, ker je sodeloval v rudarski stavki v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Dokončal jo je leta [[1924]] v [[Jagodina|Jagodini]] in [[Ćuprija|Ćupriji]]. Vpisal se je na [[medicina|medicino]], a se je kmalu prepisal na [[filozofija|filozofijo]] in [[slavistika|slavistiko]]. Zaposlil se  je kot [[časnikar]]. Med [[druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]] je bil ujetnik v italijanskih in nemških zaporih, po osvoboditvi pa je postal upravnik [[Slovensko narodno gledališče|Slovenskega narodnega gledališča]] (SNG) in pomočnik direktorja Drame SNG v [[Maribor]]u. Na tako imenovanih [[Dachauski procesi|Dachauskih procesih]] je bil obsojen na 12 let ječe.
-Pred vojno je kot urednik sodeloval pri revijah ''[[Mladina]]'' in ''[[Svobodna mladina]]''. Za ''Jutro'' je pisal [[feljton]]e, sicer pa je pisal lirične [[črtica (književnost)|črtice]], [[novela (književnost)|novele]] ter socialno obarvane [[pravljica|pravljice]]. Pisal je v slogu [[ekspresionizem|ekspresionizma]] in [[socialni realizem|socialnega realizma]]. V časopisih je objavljal tudi književne in gledališke kritike, [[reportaža|reportaže]] in poročila o kulturnem življenju slovenskih [[izseljenci|izseljencev]] v [[Združene države Amerike|ZDA]].
+Pred vojno je kot urednik sodeloval pri revijah ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' in ''[[Svobodna mladina]]''. Za ''Jutro'' je pisal [[feljton]]e, sicer pa je pisal lirične [[črtica (književnost)|črtice]], [[novela (književnost)|novele]] ter socialno obarvane [[pravljica|pravljice]]. Pisal je v slogu [[ekspresionizem|ekspresionizma]] in [[socialni realizem|socialnega realizma]]. V časopisih je objavljal tudi književne in gledališke kritike, [[reportaža|reportaže]] in poročila o kulturnem življenju slovenskih [[izseljenci|izseljencev]] v [[Združene države Amerike|ZDA]].
 Prevajal je [[ruščina|ruske]] in [[ukrajinščina|ukrajinske]] pravljice, Knuta Hamsuna, Alexa Steinerja, Theodorja Plievierja, Franca Werferja, Antoniusa Roothaerta, Vasilija Čujkova, A. I. Eremenka, Güntherja Andersa, Jeana Rousselota, Johna Knittela, [[Serhej Aleksandrovič Tokarev|Sergeja Aleksandroviča Tokareva]] in več del [[Karl May|Karla Maya]] (izšlo je 66 knjig).