Janez Brence: Razlika med redakcijama

Janez Brence
Janez Brence
Rojstvo	4. maj 1818; Dovje
Smrt	28. april 1870; Unec
Državljanstvo	Avstro-Ogrska; Avstrijsko cesarstvo
Poklic	duhovnik
Poznan po	narodnem delu

Pregledujte zgodovino interaktivno

Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 10:34, 22. januar 2011

Janez Brence, slovenski rimokatoliški duhovnik, narodni delavec in propagator slovenske šole, * 4. maj 1818, Dovje, † 28. april 1870, Unec.

Življenje in delo

Leta 1833 je v Celovcu končal normalko in tri razrede gimnazije; ostale razrede gimnazije, filozofijo in bogoslovje pa je med leti 1833–1842 obiskoval v Ljubljani. Kot kaplan je do 1843 služboval na Studenem, do 1849 v Bohinjski Bistrici, do 1850 odšel v začasen pokoj v Hraše, bil nato do 1852 kaplan na Planin], do 1857 v Komendi in do 1860 kurat v Podkraju, ko je postal župnik na Uncu.

Že v študentskih letih se je zanimal za narodno delo. V vseh službah se je zavzemal za ustanovitev in razvoj šolstva, iz katerega je skušal izriniti nemškutarstvo; obenem je delal na pospeševanju in izboljšanju sadjarstva. Svojo domoljubno orijentacijo je kazal tudi ves čas s tem, da je naročal domače časnike zase in za druge ter kot član pristopal v slovenska društva. Med leti 1849–1851 v Zgodnji Danici objavil več člankov o šolski problematiki in eno pesem. Iz njegove ostaline je objavil A. Pintar v Zgodnji Danici (1872, št. 228) Slovo iz Bohinjske Bistrice in Zgodnji Danici (1872, št. 245) Govorček za male slavnosti šolskega leta.

Glej tudi

seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov

Zunanje povezave

Janez Brence. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.

Ta članek o verski osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

{{subst:#if:Brence, Janez|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1818}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1870}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1818

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1870}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1870

}}]]

@@ Vrstica 14: / Vrstica 14: @@
 == Življenje in delo ==
-Leta 1833 je v [[Celovec|Celovcu]] končal normalko in tri razrede gimnazije , ostale razrede ginmazije filozofijo in [[teologija|bogoslovje]] pa je med leti 1833–1842 obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Kot [[kaplan]] je do 1843 služboval na Studenem, do 1849 v [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]], do 1850 odšel v začasen pokoj v Hraše, bil nato do 1852 kaplan na Planin], do 1857 v [[Komenda|Komendi]] in do 1860 [[kurat]] v [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraju]], ko je postal [[župnik]] na Uncu.
+Leta 1833 je v [[Celovec|Celovcu]] končal normalko in tri razrede gimnazije; ostale razrede gimnazije, filozofijo in [[teologija|bogoslovje]] pa je med leti 1833–1842 obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Kot [[kaplan]] je do 1843 služboval na Studenem, do 1849 v [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]], do 1850 odšel v začasen pokoj v Hraše, bil nato do 1852 kaplan na Planin], do 1857 v [[Komenda|Komendi]] in do 1860 [[kurat]] v [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraju]], ko je postal [[župnik]] na Uncu.
-Že v študentskih letih  se je zanimal za narodno delo. V vseh službah se je zavzemal za ustanovitev in razvoj šolstva, iz katerega je skušal izriniti nemškutarstvo; obenem je delal na pospeševanju in izboljšanju [[sadjarstvo|sadjarstva]]. Svojo domoljubno orijentacijo je kazal tudi ves čas s tem, da je naročal domače [[časopis|časnike]] zase in za druge ter kot član  pristopal v slovenska [[društvo|društva]]. Med leti 1849–1851 v ''[[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]]'' objavil več [[članek|člankov]] o šolski problematiki in eno [[pesništvo|pesem]]. Iz njegove ostaline je objavil [[Anton Pintar|A. Pintar]] v ''Zgodnji Danici'' (1872, št. 228) ''Slovo iz Bohinjske Bistrice'' in ''Zgodnji Danici'' (1872, št. 245) ''Govorček za male slavnosti šolskega leta''.
+Že v študentskih letih se je zanimal za narodno delo. V vseh službah se je zavzemal za ustanovitev in razvoj šolstva, iz katerega je skušal izriniti nemškutarstvo; obenem je delal na pospeševanju in izboljšanju [[sadjarstvo|sadjarstva]]. Svojo domoljubno orijentacijo je kazal tudi ves čas s tem, da je naročal domače [[časopis|časnike]] zase in za druge ter kot član  pristopal v slovenska [[društvo|društva]]. Med leti 1849–1851 v ''[[Zgodnja Danica|Zgodnji Danici]]'' objavil več [[članek|člankov]] o šolski problematiki in eno [[pesništvo|pesem]]. Iz njegove ostaline je objavil [[Anton Pintar|A. Pintar]] v ''Zgodnji Danici'' (1872, št. 228) ''Slovo iz Bohinjske Bistrice'' in ''Zgodnji Danici'' (1872, št. 245) ''Govorček za male slavnosti šolskega leta''.
 == Glej tudi ==