Hokej na travi

Hokej na travi

Hokej na travi je ekipni šport, ki se igra na prostem in pri katerem skušajo igralci žogico s palico potisniti v gol. Ekipi sta sestavljeni iz 10 igralcev in vratarja. Igra se dva polčasa po 35 minut in tekmo sodita dva sodnika. Vsaka ekipa ima lahko na klopi 5 menjav, kateri se lahko menjavajo poljubno skozi celotno trajanje tekme.

Hokej je v svetu priljubljen tako med moškimi kot tudi ženskami. Vodilne svetovne države po popularnosti in uspehih so Nizozemska, Nemčija, Španija, Anglija, Avstralija, Indija, Pakistan in Nova Zelandija. V Sloveniji je šport popularen samo v Prekmurju, moška reprezentanca pa kotira okoli 20. mesta v Evropi.

Zgodovina

Hokej na travi je eden izmed najstarejših ekipnih športov in ima vsaj 4000 letno zgodovino, saj sta na nekem perzijskem reliefu iz tega časa upodobljena dva igralca pri izvajanju "bullya". Igra je opevana tudi v starodavnih perzijskih pesmih. S področja Iranskega višavja se je igra hitro razširila na vzhod proti Tibetu, Kitajski in Japonski, kjer so jo podobno kot kasneje v Indiji začeli igrati na konjih, tako da se je počasi razvil polo. Na jug pa se je igra širila v Indijo, kjer je doživela največji razcvet sredi 16. stoletja, oživi pa zopet v drugi polovici 19. stoletja, ko je hokej postal tam nacionalni šport in je to še danes. Proti zahodu se je igra širila v Bizanc (čeprav se je igral tudi v antični Grčiji in Rimu).

V Evropi je njegova domovina Irska, kjer ga opisujejo že v najstarejših junaških epih, zelo stare pa so njegove korenine še na Norveškem, Danski in Islandiji. Sodoben hokej se igra od srede 16. stoletja najprej na Britanskem otoku, uradna pravila pa nastanejo 1883 leta.

Danes je hokej močno razvit na vseh kontinentih, za primat pa se dajejo predvsem Evropa, Avstralija in Azija. Osrednje tekmovanje so seveda Olimpijske igre, kjer se hokej igra od 1908 in tudi velja za najstarejši ekipni olimpijski šport. Od leta 1971 se igrajo Svetovna prvenstva, Evropska prvenstva pa že od leta 1970. Glavno revolucijo je hokej na travi doživel v sedemdesetih letih prejšnega stoletja, ko se je igra iz naravne trave preselila na umetno travo.

V Sloveniji segajo prvi zametki hokeja na travi že v čas pred prvo svetovno vojno, ko naj bi ga igrali pri ljubljanski Iliriji, v času med obema vojnama pa v ljubljanskem telesno-kulturnem društvu Atena, vendar sta to edina podatka o tej igri pri nas v tem obdobju. Po drugi svetovni vojni se je hokej zopet začel igrati po letu 1949 v Ljubljani. Kasneje se je najbolj razvil v Prekmurju, kjer se je začel igrati leta 1957. Danes so aktivni samo trije klubi HK Lipovci, HK Triglav Predanovci, in HK Moravske Toplice. V bližnji preteklosti so obstajali še klubi HK Partizan Cele (do l. 1995), HK Železničar Maribor (do l. 1998), HK Svoboda Ljubljana (do l.2004) in HK Murska Sobota (do l.2009). Glavni razlog za prenehanje delovanja je bilo dejstvo, da si omenjeni centri zaradi nerazumevanja lokalnih skupnosti niso uspeli zagotoviti igrišča z umetno travo, ki je predpogoj za moderno hokejsko igro. V Sloveniji so edina igrišča z umetno travo namenjena hokeju na travi v Prekmurju in sicer v Lipovcih, Predanovcih in Moravskih Toplicah.

Olimpijske igre

Reprezentanca Indije na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu je v finalu visoko premagala domačine Nemce z 8-1.

Hokej na travi se je prvič pojavil na olimpijskih igrah v Londonu leta 1908. Nastopilo je šest moških ekip, s tem da je imela Velika Britanija pravico nastopa s kar štirimi ekipami: Anglijo, Irsko, Škotsko in Walesom. Preostali sodelujoči ekipi sta bili Francija in Nemčija, ki pa nista bili konkurenčni »domačim« ekipam. Tudi to je bil eden izmed razlogov, da se hokej na travi nato ni pojavil na igrah leta 1912 v Stockholmu. Na naslednjih igrah v Antwerpnu leta 1920 je bil hokej na travi ponovno olimpijska disciplina, nastopile pa so samo štiri ekipe: Velika Britanija, Danska, Belgija in Francija, ki so v tem vrstnem redu tudi zaključile tekmovanje. Leta 1924 so se organizatorji olimpijskih iger v Parizu odločili, da hokeja na travi ne bo v olimpijskem programu in kot razlog navedli, da še ne obstaja mednarodna zveza za hokej na travi. Mednarodna hokejska zveza (FIH) je bila nato ustanovljena prav v Parizu leta 1924, na pobudo šestih ustanovnih nacionalnih zvez, katerim se je do leta 2011 priključilo še 121 novih. Tako je od Amsterdamske olimpijade leta 1928 naprej, hokej na travi stalnica v olimpijskem programu.

Z letom 1928 se je tudi pričela dolgoletna dominacija reprezentance Indije, ki je med leti 1928 in 1964 osvojila vse zlate medalje, razen tiste v Rimu leta 1960, ko jih je v finalu premagala reprezentanca Pakistana. Pakistanci so bili nato olimpijski prvaki tudi še leta 1968 in 1984. To pa je bila tudi zadnja zlata olimpijska medalja katerekoli azijske ekipe, saj so primat prevzeli Evropejci (Anglija, Nemčija in Nizozemska), ki so se izmenjevali na vrhu. Izjema je bilo leta 2004, ko je slavila Avstralija.

Omeniti velja tudi dve pomembni prelomnici. Prva je gotovo Montrealska olimpijada leta 1976, saj se je tam hokej prvič igral na umetni podlagi, kar je pomenilo bistvene spremembe v sami tehniki hokejske igre. Še pomembnejša pa je vključitev ženskega hokeja na travi na Olimpijado leta 1980 v Moskvi. Razen na prvih igrah v Moskvi, ko so presenetile igralke Zimbabveja, se je nato naslov olimpijskih prvakinj selil med Evropo in Avstralijo.

Nosilci olimpijskih medalj

OLIMPIJSKE IGRE	ZLATO	SREBRO	BRON
1908 London	Anglija	Irska	Wales in Škotska
1920 Antwerpen	Velika Britanija	Danska	Belgija
1928 Amsterdam	Indija	Nizozemska	Nemčija
1932 Los Angeles	Indija	Japonska	ZDA
1936 Berlin	Indija	Nemčija	Nizozemska
1948 London	Indija	Velika Britanija	Nizozemska
1952 Helsinki	Indija	Nizozemska	Velika Britanija
1956 Melbourne	Indija	Pakistan	Nemčija
1960 Rim	Pakistan	Indija	Španija
1964 Tokio	Indija	Pakistan	Avstralija
1968 Mexico City	Pakistan	Avstralija	Indija
1972 Munchen	Zahodna Nemčija	Pakistan	Indija
1976 Montreal	Nova Zelandija	Avstralija	Pakistan
1980 Moskva	Indija	Španija	Sovjetska zveza
1984 Los Angeles	Pakistan	Zahodna Nemčija	Velika Britanija
1988 Seul	Velika Britanija	Zahodna Nemčija	Nizozemska
1992 Barcelona	Nemčija	Avstralija	Pakistan
1996 Atlanta	Nizozemska	Španija	Avstralija
2000 Sydney	Nizozemska	Južna Koreja	Avstralija
2004 Atene	Avstralija	Nizozemska	Nemčija
2008 Peking	Nemčija	Španija	Avstralija

Nosilke olimpijskih medalj

OLIMPIJSKE IGRE	ZLATO	SREBRO	BRON
1980 Moskva	Zimbabve	Čehoslovaška	Sovjetska zveza
1984 Los Angeles	Nizozemska	Zahodna Nemčija	ZDA
1988 Seul	Avstralija	Južna Koreja	Nizozemska
1992 Barcelona	Španija	Nemčija	Velika Britanija
1996 Atlanta	Avstralija	Južna Koreja	Nizozemska
2000 Sydney	Avstralija	Argentina	Nizozemska
2004 Atene	Nemčija	Nizozemska	Argentina
2008 Peking	Nizozemska	Kitajska	Argentina

Zunanje povezave

• Fieldhockey.com
• FIH - Mednarodna zveza hokeja na travi
• EHF - Evropska zveza za hokej na travi