Informbiro: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m →‎Viri: zamenjava predloge, replaced: {{refsez}} → {{opombe}}
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Informbiro''' je [[kratica]] za Komunistični informacijski biro (1947-1955), nekakšno povezovalno [[organizacija|organizacijo]] vseh komunističnih [[politična stranka|strank]] in kasneje [[komunizem|komunističnih]] [[država|držav]] v [[Evropa|Evropi]].
'''Informbiro''' je [[kratica]] za Komunistični informacijski biro (1947-1955), nekakšno povezovalno [[organizacija|organizacijo]] vseh komunističnih [[politična stranka|strank]] in kasneje [[komunizem|komunističnih]] [[država|držav]] v [[Evropa|Evropi]], ustanovljeno z namenom, da rešuje medsebojna vprašanja komunističnih strank, da enotno nastopa v svetu v imenu komunizma in da obvešča javnost o stanju Komunističnih partij, zlasti v načelnih zadevah. Organizacija je bila pod neposrednim vodstvom [[Stalin]]a. Stalin je [[28. junij]]a [[1948]] v posebni [[resolucija|resoluciji]] obtožil [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ) za oddaljevanje od [[marksizem|marksistične]] in [[leninizem|leninistične]] [[ideologija|ideologije]], ter sovražen odnos do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR) in jo izključil iz te organizacije. Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in [[Tito]]m, ker je slednji po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v [[Jugoslavija|jugoslovanski]] [[politika|politiki]]. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko [[balkan]]sko [[federacija|federacijo]] vključno z [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Albanija|Albanijo]], kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Ko Tito kljub zahtevam Stalina ni želel odreči vojaške podpore [[partizani|partizanom]] na severu [[Grčija|Grčije]], ki so po koncu druge svetovne vojne skušali v državi prevzeti oblast je prišlo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Stalin se je zavzemal, da bi lahko imel le on nadzor nad grškimi komunisti. Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podprli Stalina je jugoslovanska oblast začela izvajati [[aretacija|aretacije]] in [[likvidacija|likvidacije]] tako imenovanih Informbirojevcev. Leta 1949 je Tito ustanovil [[Goli otok]], [[koncentracijsko taborišče]] za tiste, ki so ali naj bi podpirali Stalina. Spor med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo se je končal po Stalinovi smrti, uradno pa leta 1955 s srečanjem Tita in [[Nikita Hruščov|Hruščova]], novega ruskega generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze.


== O Informbiroju ==
V času informbiroja so v SFRJ izključili iz KPJ okoli 60.000 članov, medtem ko so 16.312 ljudi poslali v razna taborišča ([[Goli otok]], [[Grgur]],...)<ref>[[Božo Repe|Repe, B.]], ''Rdeča Slovenija: Tokovi in obrazi iz obdobja socializma'', str. 32</ref>.

Informbiro je bil ustanovljen z namenom, da rešuje medsebojna vprašanja komunističnih strank, da enotno nastopa v svetu v imenu komunizma in da obvešča javnost o stanju Komunističnih partij, zlasti v načelnih zadevah. Organizacija je bila pod neposrednim vodstvom [[Stalin]]a. Stalin je [[28. junij]]a [[1948]] v posebni [[resolucija|resoluciji]] obtožil [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ) za oddaljevanje od [[marksizem|marksistične]] in [[leninizem|leninistične]] [[ideologija|ideologije]], ter sovražen odnos do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR) in jo izključil iz te organizacije.

== Spor med Titom in Stalinom ==

Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in [[Tito]]m, ker je slednji po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v [[Jugoslavija|jugoslovanski]] [[politika|politiki]]. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko [[balkan]]sko [[federacija|federacijo]] vključno z [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Albanija|Albanijo]], kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Ko Tito kljub zahtevam Stalina ni želel odreči vojaške podpore [[partizani|partizanom]] na severu [[Grčija|Grčije]], ki so po koncu druge svetovne vojne skušali v državi prevzeti oblast, je prišlo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Stalin se je zavzemal, da bi lahko imel le on nadzor nad grškimi komunisti. Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podprli Stalina, je jugoslovanska oblast začela izvajati [[aretacija|aretacije]] in [[likvidacija|likvidacije]] tako imenovanih Informbirojevcev.

Leta 1949 je Tito ustanovil [[Goli otok]], [[koncentracijsko taborišče]] za tiste, ki so ali naj bi podpirali Stalina. Spor med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo se je končal po Stalinovi smrti, uradno pa leta 1955 s srečanjem Tita in [[Nikita Hruščov|Hruščova]], novega ruskega generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze.

:V času informbiroja so v SFRJ izključili iz KPJ okoli 60.000 članov, medtem ko so 16.312 ljudi poslali v razna taborišča ([[Goli otok]], [[Grgur]],...)<ref>[[Božo Repe|Repe, B.]], ''Rdeča Slovenija: Tokovi in obrazi iz obdobja socializma'', str. 32</ref>.


==Viri==
==Viri==

Redakcija: 11:08, 8. januar 2011

Informbiro je kratica za Komunistični informacijski biro (1947-1955), nekakšno povezovalno organizacijo vseh komunističnih strank in kasneje komunističnih držav v Evropi.

O Informbiroju

Informbiro je bil ustanovljen z namenom, da rešuje medsebojna vprašanja komunističnih strank, da enotno nastopa v svetu v imenu komunizma in da obvešča javnost o stanju Komunističnih partij, zlasti v načelnih zadevah. Organizacija je bila pod neposrednim vodstvom Stalina. Stalin je 28. junija 1948 v posebni resoluciji obtožil Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) za oddaljevanje od marksistične in leninistične ideologije, ter sovražen odnos do Sovjetske zveze (ZSSR) in jo izključil iz te organizacije.

Spor med Titom in Stalinom

Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in Titom, ker je slednji po drugi svetovni vojni želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v jugoslovanski politiki. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko balkansko federacijo vključno z Bolgarijo in Albanijo, kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Ko Tito kljub zahtevam Stalina ni želel odreči vojaške podpore partizanom na severu Grčije, ki so po koncu druge svetovne vojne skušali v državi prevzeti oblast, je prišlo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Stalin se je zavzemal, da bi lahko imel le on nadzor nad grškimi komunisti. Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podprli Stalina, je jugoslovanska oblast začela izvajati aretacije in likvidacije tako imenovanih Informbirojevcev.

Leta 1949 je Tito ustanovil Goli otok, koncentracijsko taborišče za tiste, ki so ali naj bi podpirali Stalina. Spor med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo se je končal po Stalinovi smrti, uradno pa leta 1955 s srečanjem Tita in Hruščova, novega ruskega generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze.

V času informbiroja so v SFRJ izključili iz KPJ okoli 60.000 članov, medtem ko so 16.312 ljudi poslali v razna taborišča (Goli otok, Grgur,...)[1].

Viri

  1. Repe, B., Rdeča Slovenija: Tokovi in obrazi iz obdobja socializma, str. 32

Zunanje povezave