Vietnam: Razlika med redakcijama

Socialistična republika Vietnam
*Cộng Hòa Xã Hội Chủ Nghĩa Việt Nam*
Socialistična republika Vietnam Cộng Hòa Xã Hội Chủ Nghĩa Việt Nam
	Zastava Grb
	Geslo: Độc lập – Tự do – Hạnh phúc; (Neodvisnost, svoboda, sreča)
	Himna: Tiến Quân Ca
Glavno mesto	Hanoj; 21°2′N, 105°51′E
Največje mesto	Hošiminh
Uradni jeziki	Vietnamščina
Vlada	Socialistična republika1
• Generalni sekretar	Nông Dức Mạnh
• Predsednik	Nguyễn Minh Triết
• Ministrski predsednik	Nguyễn Tấn Dũng
Neodvisnost Od Francije
• Razglašena	2. september 1945
• Priznana	1954
Površina
• skupaj	331.689 km2 (65.)
• voda (%)	1,3
Prebivalstvo
• ocena 2007	87,375,000 (13.)
• popis 1999	76.323.173
BDP (ocena 2005)
• skupaj (PKM)	251,8 milijarde USD (36.)
• na preb. (PKM)	$3.000 (123.)
HDI (2003)	0,704; visok · 108.
Valuta	đồng (₫) (VND)
Časovni pas	UTC +7
• poletni	UTC +7
Klicna koda	+84
Internetna domena	.vn
	1. Po imenu in po ustavi iz leta 1992

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 12:38, 6. januar 2011

Socialistična republika Vietnam (vietnamsko Cộng hòa Xã hội Chủ nghĩa Việt Nam) je obmorska država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema vzhodni del polotoka Indokina. Na severu meji na Kitajsko, na zahodu na Laos in Kambodžo, na vzhodu pa na morski Tonkinški zaliv. Z nekaj več kot 85 milijoni prebivalcev je 13. najbolj naseljena država na svetu. Njeno glavno mesto je Hanoj.

Zgodovina

V obdobju med leti 200 pr. n. št. do 938 n. št. je gospodarila nad ozemljem delte Rdeče reke takratno kitajsko cesarstvo. Obdobje je zaznamovano s trdovratnim odporom in pogostimi vstajami Vietnamcev. V letu 938 vietnamski general Ngo Quyen povede v bitki na reki Bach Dang vietnamce v zmago in s tem konča kitajsko imperialistično dominacijo. V obdobju nadaljnjih nekaj stoletij Vietnam vztrajno odbija ponovne kitajske napade, se obenem širi ob obali proti jugu in leta 1471 aneksira kraljevino Cham-ov.

V 16. stoletju prispejo na ozemlje današnjega Vietnama prvi evropski misionarji in trgovci. Kljub omejitvam in obdobjem zatiranja, katoliška cerkev sčasoma pridobi nad Vietnamom večji vpliv, kot nad katero koli drugo azijsko državo, z izjemo Filipinov. v letu 1858 ubijejo nekaj katoliških misionarjev, kar povzroči združen francosko-španski vojaški poseg v mesto DaNang. Leto dni kasneje pade še Saigon in tako v letu 1862 vietnamski cesar Tu Duc podpiše sporazum, v katerem Francozi dobijo del delte reke Mekong. Francozi v letu 1883 izsilijo protektorat, njihova vladavina pa postaja vedno bolj groba in pristranska.

V letu 1924, po prihodu iz Evrope, Ho Chi Minh ustanovi prvo marksisitčno skupino v regiji, imenovano Zveza revolucionarne vietnamske mladine. Ta postopoma preraste v komunistično dominiran Viet Minh, to pa je bila edina vojaška sila, ki se je med drugo svetovno vojno odločneje upirala japonski zasedbi. Viet Minh je bil v bistvu organiziran z namenom boja proti francoski kolonialni oblasti. Takoj po koncu druge svetovne vojne Ho Chi Minh razglasi neodvisnost Vietnama. V letu 1945/46 Francozi vztrajno skušajo vzpostaviti svojo oblast, vendar to hitro pripelje do nasilnih spopadov in nenazadnje do francosko-Viet Minhovske vojne bolj znane po imenu prva indokitajska vojna. V mesecu maju, dan pred ženevsko mirovno konvencijo, Viet Minh opustoši francosko bazo v vasici na severu zahodu Vietnama - Dien Bien Phu. Tako se v Ženevi Vietnam začasno razdeli v dve zoni, za razmejitvijo na reki Ben Hai. S tem ko predsednik južne zone, antikomunist in katolik Ngo Dinh Diem, zavrne volitve v letu 1954, Ben Hai linija postne de facto meja med komunističnim severnim Vietnamom in navidezno demokratičnim južnim Vietnamom. V letu 1959 oblasti severnega Vietnama v politiki Diema spremenijo pristop iz političnega boja v oborožen boj. V boju proti Diemu, sever ustanovi Nacionalno osvobodilno fronto, bolje znano pod imemon Viet Cong (VC).

Diem je veljal za diktatorja in je novembra 1963 ubit v državnem udaru od lastne vojske. Hanoi zatem odredi infiltracijo redne severno vietnamske vojske na jug. Ob pomoči ameriških vojaških svetovalcev in opreme, južni Vietnam odbije prve napade. V avgustu sta ameriška rušilca USS Maddox in USS C. Turner Joy domnevno napadena od severno vietnamskih torpednih čolnov, kar neposredno pripelje Združene države Amerike v vojno. Čeprav nikoli ne dajo uradne vojne napovedi severnemu Vietnamu, ZDA vstopijo v vietnamsko vojno. Ameriškim vojakom se v kratkem pridružijo še manjše enote iz Južne Koreje, Avstralije, Tajske in Nove Zelandije. Čeprav je bila ameriška javnost že dlje časa ogorčena nad številom smrtnih žrtev ameriških vojakov ter razširjenostjo uživanja drog med vojaki samimi, je bila glavni katalizator javnega zavračanja vojne nedvomno ofenziva Tet (tet pomeni po vietnamsko novo leto). Medtem, ko je južni Vietnam praznoval tet festival (ta se praznuje na lunarno novo leto), je Viet Cong sprožil ofenzivo. Končno se leta 1973 na Pariški konferenci obe strani zmenita za prenehanje sovražnosti, popolen umik ameriških enot in izpustitev ameriških vojnih ujetnikov.

Po vsej širini 17. vzporednika, leta 1975 Severni Vietnam napade južnega, Saigon se preda in sever ga preimenuje v Ho Chi Minh City. Komunistična zmaga in združitev končata stoletno kolonialno represijo, žal pa ji v kratkem sledi velika mednarodna gonja proti tistim, ki so bili povezani s prejšnjim režimom. Tisoče južnih Vietnamcev zbeži od doma in tako ustvarijo poplavo beguncev v naslednjih 15 letih. V letu 1976 je ustanovljena Socialistična republika Vietnam.

Represija proti kitajski manjšini na severu Vietnama in napad na Kambodžo prepričata Kitajce v napad na Vietnam. Vojna traja sicer samo 17 dni, nezaupanje med državama pa ostaja še do danes.

V prvi polovici devetdesetih let, po koncu hladne vojne in padcu Sovjetske Zveze, Vietnam pristopi v razne približevalne pogovore z zahodom. V letu 1995 Vietnam ponovno vzpostavi diplomatske odnose z ZDA.

Religija in kultura

Vietnamska različica budizma Tam Giao (trojna vera) se je skozi stoletja razvila na podlagi medsebojnih vplivov budizma, konfucionizma, taoizma in vietnamskega animizma. Še dandanes je v veri vietnamcev čutiti močno prisotnost starodavnih verovanj, ki je starejše od konfucionizma in budizma. Muslimanska skupnost šteje okoli 0,5% populacije in je pretežno sestavljena iz Kmerov in Chamov. Z okoli 8-10% krščansko verujoče populacije, spada Vietnam na drugo mesto, takoj za Filipini, po razširjenosti krščanstva v Aziji. Kaodaizem, kot lokalna sekta, je ustvarjen z namenom združevanja sekularnih in religioznih filozofij vzhoda in zahoda. Ustvarjen v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja, večinoma temelji na sporočilih ustanovitelja Ngo Minh Chieu-ja. Sekta se danes nahaja v provinci Tay Ninh in obsega okoli dva milijona vernikov.

Za razliko od sosednjih Kmerov, se vietnamska zgodovinska arhitektura ne more pohvaliti z večjimi dosežki. V večini je temeljila na lokalno prisotnih naravnih materialih, ki pa so v tropskih predelih precej ranljivi. Izstopajo le templji in stolpi kulture Cham. Teh je največ v srednjem delu Vietnama in je od njih najbolj znano tempeljsko mesto My Son, ki pa je tudi pod Unescovo zaščito. Vietnamsko kiparstvo tradicionalno temelji na religioznih temah kot dodatki arhitekturi predvsem na pagodah, templjih in grobnicah. Civilizacija Cham je izdelovala čudovite kamnite statue iz peščenjaka za hindujska in budistična zavetišča. Največja zbirka Cham skulptur se danes nahaja v Danangu.

Prvenec vietnamske kulture danes so vodne lutke (roi nouc), kjer nastopajo lesene lutke na vodni podlagi. Ta zgodovinska umetnost je najbolj razširjena na severu vietnama; med bolj znane sodi teater vodnih lutk Hoan Kiem, poimenovan po soležečem jezeru v centru glavnega mesta Hanoi.

Filmoteka je svetu bolj znana na podlagi ameriških vojnih filmov, med katerimi so bolj znani Lovec na jelene, Apokalipsa zdaj in Vod smrti. Med francosko kolonialno zasedbo sta bolje znana filma Ljubimec in Indokina, med vietnamske sodobnike sodi Tran Anh Hung s filmom Vonj po zeleni papaji.

Upravna delitev

SR Vietnam kljub hitrim gospodarskim reformam v devetdesetih, danes ne daje prepričljivih znakov, da bi se pomikal v obliko demokracije zahodnih držav in tako politična moč dalje ostaja v rokah Komunistične partije. Vietnam je upravno razdeljen na enainpetdeset provinc (tỉnh, ednina in množina):

Poleg tega na ravni provinc obstaja pet občin (thủ đô, ednina in množina):

Narava

Domnevajo, da Vietnam gosti okoli 12000 rastlinskih vrst, od katerih je le 7000 identificiranih. Enako raznovrstna je živalska populacija. Prisotnih je 273 različnih sesalcev, več kot 800 ptic, 180 vrst plazilcev, 80 vrst dvoživk, stotine vrst rib in več tisoč vrst nevretenčarjev. Večje živalske vrste, katerim je namenjena posebna skrb, so azijski slon, nosorog, tiger, leopard, črni medved, kouprey (kamboški gozdni vol), banteng (vrsta divjega vola), leteča veverica, pav, fazan, krokodil, piton, kobra in želve.

Kljub veliki bioraznolikosti, pa so, zaradi krčenja gozdov in onesnaževanja vodotokov, nekatere avtohtone živalske vrste v strmem upadu. K temu še dodatno prispeva divji lov, ki je na nekaterih področjih že odlovil nekatere vrste, nekaj živalskih vrst pa je celo izumrlo. Oblasti so do leta 2000, kar 54 vrst sesalcev in 60 vrst ptic označile za ogrožene.

V Vietnamu najdemo več vrst geoloških formacij, izmed katerih so najbolj znane formacije tropskega krasa. Slednjih je največ v severnem delu države in sicer v okolici Halong zaliva in v parku Tam Coc, v provinci Ninh Binh. Granitne formacije najdemo bolj proti jugu v okolici Dananga (obalne pečine pod Hai Van prelazom), in v bližini Nha Tranga. Srednje višavje je sestavljeno pretežno iz rdeče vulkanske kamnine. Mekong je ob izlivu v južno kitajsko morje ustvarilo eno izmed največjih svetovnih delt in je sestavljena iz finega peska in blata, naloženih skozi molijone let.

Med večje ekološke probleme sodi še krčenje gozdov. To je v zadnjih letih upočasnjeno predvsem zaradi državnih programov, kljub temu pa je še vedno hitrejše od samega pogozdovanja. Poleg gozdarske dejavnosti je dodatna škoda, ki je nastala med Vietnamsko vojno - ob uporabi doktrine požgane zemlje, še danes opazna. Med vojno so američani, za krčenje gozdnatih površin, škropili razne defoliante, predvsem derivate dioksina, izmed katerih je danes najbolj znan Agent Orange. Ta je visoko karcinogen in ima tudi mutagene ter teratogene učinke.