Zvezda orjakinja: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: uk:Гігант (зоря) |
m robot Spreminjanje: ru:Звезда-гигант; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Betelgeuse star (Hubble).jpg|right|thumb|200px|Slika [[Betelgeza|Betelgeze]], [[Hubblov vesoljski daljnogled|HST]]]] |
[[Slika:Betelgeuse star (Hubble).jpg|right|thumb|200px|Slika [[Betelgeza|Betelgeze]], [[Hubblov vesoljski daljnogled|HST]]]] |
||
'''Zvézda orjákinja''' je [[zvezda]], ki je po velikosti v primerjavi s [[Sončev premer|Sončevim |
'''Zvézda orjákinja''' je [[zvezda]], ki je po velikosti v primerjavi s [[Sončev premer|Sončevim premerom]] veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj [[gostota|gostejša]] kot [[Zemlja|Zemljino]] [[ozračje]] ob [[morska gladina|morski gladini]]). Največja zvezda [[Regor]] ([[Gama Jadra|γ<sup>2</sup> Jadra]], γ<sup>2</sup> Vel) je [[Wolf-Rayetova zvezda]] »bliščnica«, ki ima ogromen [[absolutni izsev]] in velikost približno 528 premerov [[Sonce|Sonca]]. Druge pomembne orjakinje so tudi: [[Antares]] (α [[Škorpijon (ozvezdje)|Škorpijona]], α Sco), ki je bila še do nedavnega največja znana zvezda, [[Betelgeza]] (α [[Orion (ozvezdje)|Oriona]], α Ori) [[Deneb]] (α [[Labod (ozvezdje)|Laboda]], α Cyg) in druge. |
||
Zvezda orjakinja je po [[masa|masi]] [[Sončeva masa|masivnejša]] kot Sonce, vendar |
Zvezda orjakinja je po [[masa|masi]] [[Sončeva masa|masivnejša]] kot Sonce, vendar razlike niso tako velike, kot je to pri velikosti. Gibljejo se med 10 in 100 masami Sonca. |
||
V teh zvezdah je [[temperatura]] v njihovih središčih dovolj visoka, da se [[jedrsko zlivanje|zliva]] [[helij]] v še težje, stabilne [[kemijski element|elemente]] ([[kisik]], [[vodik]], [[ogljik]], [[žveplo]], [[silicij]], ...). Te zvezde so nekakšni »[[plavž]]i [[Vesolje|Vesolja]]«. Zaradi večje temperature se zvezda napihne v bolj ali manj stabilno stanje in se poveča. |
V teh zvezdah je [[temperatura]] v njihovih središčih dovolj visoka, da se [[jedrsko zlivanje|zliva]] [[helij]] v še težje, stabilne [[kemijski element|elemente]] ([[kisik]], [[vodik]], [[ogljik]], [[žveplo]], [[silicij]], ...). Te zvezde so nekakšni »[[plavž]]i [[Vesolje|Vesolja]]«. Zaradi večje temperature se zvezda napihne v bolj ali manj stabilno stanje in se poveča. |
||
Vrstica 13: | Vrstica 13: | ||
* običajne: orjakinje svetlostnega razreda [[III]]. V [[Hertzsprung-Russllov diagram|Hertzsprung-Russllovem diagramu]] (HRD) tvorijo niz orjakinj. |
* običajne: orjakinje svetlostnega razreda [[III]]. V [[Hertzsprung-Russllov diagram|Hertzsprung-Russllovem diagramu]] (HRD) tvorijo niz orjakinj. |
||
* svetle orjakinje: svetlostnega razreda [[II]]. Ležijo nad običajnimi orjakinjami. |
* svetle orjakinje: svetlostnega razreda [[II]]. Ležijo nad običajnimi orjakinjami. |
||
* nadorjakinje: orjakinje svetlostnega razreda [[I]]. Zaradi njihove velike svetlosti ležijo nad |
* nadorjakinje: orjakinje svetlostnega razreda [[I]]. Zaradi njihove velike svetlosti ležijo nad svetlimi orjakinjami. |
||
* podorjakinje: orjakinje svetlostnega razreda [[IV]]. V HRD ležijo med nizom orjakinj in glavnim nizom. |
* podorjakinje: orjakinje svetlostnega razreda [[IV]]. V HRD ležijo med nizom orjakinj in glavnim nizom. |
||
Vrstica 49: | Vrstica 49: | ||
[[pl:Olbrzym (gwiazda)]] |
[[pl:Olbrzym (gwiazda)]] |
||
[[pt:Estrela gigante]] |
[[pt:Estrela gigante]] |
||
[[ru:Звезда-гигант]] |
|||
[[ru:Гигант (астрономия)]] |
|||
[[sk:Obor (hviezda)]] |
[[sk:Obor (hviezda)]] |
||
[[sv:Jättestjärna]] |
[[sv:Jättestjärna]] |
Redakcija: 13:56, 10. december 2010
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini). Največja zvezda Regor (γ2 Jadra, γ2 Vel) je Wolf-Rayetova zvezda »bliščnica«, ki ima ogromen absolutni izsev in velikost približno 528 premerov Sonca. Druge pomembne orjakinje so tudi: Antares (α Škorpijona, α Sco), ki je bila še do nedavnega največja znana zvezda, Betelgeza (α Oriona, α Ori) Deneb (α Laboda, α Cyg) in druge.
Zvezda orjakinja je po masi masivnejša kot Sonce, vendar razlike niso tako velike, kot je to pri velikosti. Gibljejo se med 10 in 100 masami Sonca.
V teh zvezdah je temperatura v njihovih središčih dovolj visoka, da se zliva helij v še težje, stabilne elemente (kisik, vodik, ogljik, žveplo, silicij, ...). Te zvezde so nekakšni »plavži Vesolja«. Zaradi večje temperature se zvezda napihne v bolj ali manj stabilno stanje in se poveča.
V zadnjem času domnevajo, da so prve zvezde, ki so nastale, imele maso celo od 200 do 500 Sončevih mas, kar pomeni, da so svoje gorivo porabile v rekordnem času milijonu let. Iz teh so se razvile t.i. »hipernove«, iz katerih so nastale velike črne luknje v središčih galaksij.
Vrste orjakinj
- običajne: orjakinje svetlostnega razreda III. V Hertzsprung-Russllovem diagramu (HRD) tvorijo niz orjakinj.
- svetle orjakinje: svetlostnega razreda II. Ležijo nad običajnimi orjakinjami.
- nadorjakinje: orjakinje svetlostnega razreda I. Zaradi njihove velike svetlosti ležijo nad svetlimi orjakinjami.
- podorjakinje: orjakinje svetlostnega razreda IV. V HRD ležijo med nizom orjakinj in glavnim nizom.