Logika: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: zh-min-nan:Lô-chek
m [r2.6.4] robot Spreminjanje: yo:Ọgbọ́n
Vrstica 118: Vrstica 118:
[[war:Lohika]]
[[war:Lohika]]
[[yi:לאגיק]]
[[yi:לאגיק]]
[[yo:Ìmọ̀ Ọgbọ́n]]
[[yo:Ọgbọ́n]]
[[zh:逻辑]]
[[zh:逻辑]]
[[zh-classical:理則]]
[[zh-classical:理則]]

Redakcija: 07:58, 6. december 2010

Lógika (grško starogrško λόγος: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih. Logika v ožjem smislu je znanost o pravilnem sklepanju. Tradicionalno je logika filozofska disciplina, v 19. stoletju pa je postala tudi del matematike in kasneje računalništva.

Zgodovina

Aristotel je utemeljitelj logike. Njegovi logiški spisi (njegovo osrednje logiško delo je O razlaganju (Peri Hermeneias) se ukvarjajo z zakonitostmi pravilnega sklepanja. Aristotel je sistematično razmejil logiko kot znanost o pravilnem sklepanju od sofistike, grškega miselnega gibanja, ki se je pogosto posluževalo paradoksov in prikritih zmotah v argumentih.

Sholastika je razvila Aristotelov sistem v logiko, ki jo danes poznamo pod imeni logika terminov, silogistika ali A-sistem. Najpomembnejša sodobna logika sta Frege in Russell. Utemeljila sta propozicijsko logiko, logiko, ki z razliko od Aristotelove logike ne operira s termini, temveč s propozicijami, s stavki. Propozicijsko logiko lahko sicer v zametikih zasledimo že v stoiški logiki.

Sodbnejši logiški sistemi so po navadi utemeljeni na opustitvi nekaterih aksiomov iz starejših logiških sistemov ter uvedbi intenzionalnosti.

Glej tudi

Zunanje povezave

(angleško)