Sofistika: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.5.2) (robot Dodajanje: ckb:سۆفیستایزم; kozmetične spremembe
Mjbmrbot (pogovor | prispevki)
m r2.6.5) (robot Spreminjanje: fa:سوفسطائی‌گری
Vrstica 28: Vrstica 28:
[[eo:Sofismo]]
[[eo:Sofismo]]
[[es:Sofista]]
[[es:Sofista]]
[[fa:سوفسطائیان]]
[[fa:سوفسطائی‌گری]]
[[fi:Sofismi]]
[[fi:Sofismi]]
[[fr:Sophiste]]
[[fr:Sophiste]]

Redakcija: 17:30, 5. december 2010

Sofistika (gr. sophistes, modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih zmot in paradoksov' v argumentaciji. Sofist je tisti, ki se poslužuje neveljavnih argumentov kot sredstva prepričevanja.

Sofistika kot miselno gibanje

Izvorno pomeni beseda sophistes modreca, tistega, ki poseduje modrost. Sprva se je naziv sofist nanašal na Sedem modrih mož Stare Grčije (Solon, Bias, Tales, Anaharsis, Kleobulos, Pitakos, Hilon). Kasneje je sofistika označevala skupino retorikov in govornikov, ki so posredovali svojo modrost (gr. sophia) proti pogosto visokem plačilu. Sofistika je zaradi svoje družbeno naravnane funkcije (sofisti so bili pogosto javni govorniki ter politiki) postala doktrina, ki postavlja v središče kozmosa človeka. Osnovno načelo sofistike povzema Protagorov izrek homo mensura, človek je merilo vseh stvari. Sofistiko bi lahko opredelili kot »prvi pojav moralnega, političnega in spoznavnega relativizma«.

Znani sofisti so poleg Protagore bili tudi Gorgias, Trazimah, Kratil in Antifon. Večina najpomembnejših sofistov se pojavlja v Platonovih dialogih v vlogi nastopaških Sokratovih nasprotnikov.

Phýsis in nómos

Glej tudi