Ogrica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: ru:Рыбец
m Hitro dodajanje kategorije "Taksoni, opisani leta 1758" (z uporabo orodja HotCat)
Vrstica 29: Vrstica 29:
[[Kategorija:Sladkovodne ribe]]
[[Kategorija:Sladkovodne ribe]]
[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]


[[ca:Vimba vimba]]
[[ca:Vimba vimba]]

Redakcija: 12:49, 4. december 2010

Ogrica

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Actinopterygii (žarkoplavutarice)
Red: Cypriniformes (krapovci)
Družina: Cyprinidae (pravi krapovci)
Rod: Vimba
Vrsta: V. vimba
Znanstveno ime
Vimba vimba
Linnaeus, 1758

Ogrica tudi sivka (znanstveno ime Vimba vimba) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae)-

Opis

Ogrica ima visoko, bočno močno stisnjeno telo s podolgovato glavo s podstojnimi usti, ki se zožujejo v značilen »gobček«. Luske so pri ogrici različne velikosti, pri glavi so drobne, ob pobočnici pa velike. Po zgornji strani telesa je ogrica sivo-modre barve, enake barve sta tudi hrbtna in repna plavut, ostale pa so rumenkaste barve, le ob korenu so temnejših odtenkov. Ob drsti postane zgornja stran skoraj povsem črna, plavuti in škržni poklopci pa postanejo živo oranžne barve.

Ogrica spolno dozori v tretjem ali četrtem letu starosti, drsti pa se od marca do aprila v podobnem okolju kot podust, torej v čistih predelih rečne struge, kjer ni mulja ali peska. V času drsti se, sicer samotarska riba, združuje v velike jate. Samica odlaga lepljive ikre (od 80.000 do 300.000) na rečna tla.

Ogrica zraste do 50 cm (običajno le med 20 in 30 cm) in lahko doživi do 15 let. Njena glavna hrana so razni talni nevretenčarji.

Razširjenost

Življenjsko okolje ogrice so srednji tokovi rek (mrenski ali ploščičev pas) ali čista jezera. Razširjena je od porečja Elbe na zahodu pa vse do Kaspijskega jezera na vzhodu. Na severu je razširjena do južne Švedske in Finske in na jugu do donavskega in vardarskega porečja, vendar le v rekah, ki se izlivajo v Črno morje. Pri nas naseljuje Savo, Dravo, Muro, Krko, Kolpo ter Sotlo in dele Ljubljanice.