Moravščina: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
{{prevedi}} |
||
| Vrstica 17: | Vrstica 17: | ||
|iso3= |
|iso3= |
||
}} |
}} |
||
{{ |
{{prevedi}} |
||
'''Moravščina''' ''(moravský jazyk, moravština)'' je [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski jezik]], pravzaprav oporočeno, ali je posebni jezik, ali samo narečje [[češčina|češkega jezika]].<ref>[http://www.volny.cz/madlicka/doc/Otakaro26-29.doc 26. Individuální a funkční styl]</ref> Čeprav morvaščina se razlikuje od knjižne in pogovorne češčine, in zelo blizu stane [[slovaščina|slovaščini]]. Ima knjižni jezik, kot pokrajinski knjižni jezik, ki ga ne uporabijo v javnem življenju, ni v pogovoru. |
'''Moravščina''' ''(moravský jazyk, moravština)'' je [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski jezik]], pravzaprav oporočeno, ali je posebni jezik, ali samo narečje [[češčina|češkega jezika]].<ref>[http://www.volny.cz/madlicka/doc/Otakaro26-29.doc 26. Individuální a funkční styl]</ref> Čeprav morvaščina se razlikuje od knjižne in pogovorne češčine, in zelo blizu stane [[slovaščina|slovaščini]]. Ima knjižni jezik, kot pokrajinski knjižni jezik, ki ga ne uporabijo v javnem življenju, ni v pogovoru. |
||
Redakcija: 23:42, 30. november 2010
| Moravščina | |
|---|---|
| Moravský jazyk, Moravština | |
| Materni jezik | Češka |
| Področje | Moravska |
Št. maternih govorcev | neznan |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | nima |
| ISO 639-3 | – |
 | Ta članek je treba prevesti v slovenščino. |
Moravščina (moravský jazyk, moravština) je zahodnoslovanski jezik, pravzaprav oporočeno, ali je posebni jezik, ali samo narečje češkega jezika.[1] Čeprav morvaščina se razlikuje od knjižne in pogovorne češčine, in zelo blizu stane slovaščini. Ima knjižni jezik, kot pokrajinski knjižni jezik, ki ga ne uporabijo v javnem življenju, ni v pogovoru.
Moravščino govorijo na vzhodnem in jugovzhodnem delu Češke republike.
Narečja
Moravščina ima tri narečne skupine: srednjemoravsko, vzhodnemoravskoa in zahodnemoravsko skupino. Vzhodna narečja najbližje stanejo slovaškem jeziku, dokler zahodna narečja šlezijščini in poljščini.
Značilnosti
Moravščina govori dolge dvoglasnike ou in ej namesto u-ja in e-ja. Dvoglasnike označijo v pisanju z ú-jem in ý-jem. V srednjih narečjih samo dolgi ó in é govorijo, dokler v zahodnih narečjih kratki u, e. Moravščina veliko e glasov govori namesto a-ja (česka ulica v moravščini ulice), pa v mestniku pri srednjem in moškem spolu končnica je i, napr. čes.: v Bystrcu, mor.: v Bystrci.
Vprašanje moravskega jezika
V srednjem veku so Moravi še gospodovali Čehe, potem Čehi Morave. Ampak moravska identičnost do 19. stoletja je ostala in srednjeveški dokumenti so omenili posebni moravski jezik. Na Moravskem delujejo skupine, ki hočejo večjo samostojnost znotraj Češke, in tudi uradno moravski jezik od 20. stoletja. Eno malo izobraženstvo si prizadeva standardizirati moravščino.[2]
Leta 1991 1 362 000 ljudi je reklo, da svojo narodnost je moravska, 2001 že le 918 000. Mnogi Moravcev ima češčino za materni jezik.[3]
Literatura
BLÁHA, Ondřej. Moravský jazykový separatismus: zdroje, cíle, slovanský kontext. In Studia Moravica. Acta Universitatis Palackianae Olomucensis Facultas Philosophica - Moravica. Olomouc : UP v Olomouci, 2005. ISSN 1801-7061. Svazek III., s. 293–299. STICH, Alexandr. O spisovné moravštině a jiných „malých“ jazycích. Naše řeč, listopad 2000, roč. 83, čís. 5, s. 260–264. ISSN 0027-8203.
