Janoš Kardoš: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 13: Vrstica 13:


== Delo ==
== Delo ==
* D. Luther Martina máli kátekismus ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke ([[1837]])
* [[D. Luther Martina máli kátekismus]] ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke ([[1837]])
* Krátki návuk krsztsansztva ([[1837]])
* Krátki návuk krsztsansztva ([[1837]])
* [[Mála historia bibliszka]] ali Sz. Píszma Mêsta prígodna ([[1840]])
* [[Mála historia bibliszka]] ali Sz. Píszma Mêsta prígodna ([[1840]])

Redakcija: 18:11, 31. oktober 2010

Janoš Kardoš (madžarsko: Kardos János), slovenski evangeličanski duhovnik, pisatelj in prevajalec, * 13. februar 1801, Noršinci; † 12. avgust 1873, Hodoš.

Kardoš se je rodil v Noršincih, v Slovenski krajini (Prekmurje in Porabje), na Ogrskem, v Železni županiji. Oče mu je bil Juri Kardoš, mati je bila Magdalena Kerčmar. V madžarsko gimnazijo je hodil v Sopronu, potem pa študiral na Dunaju. Za duhovnika je bil posvečen 1830. V Hodošu (Őrihodos) je bil dušni pastir od 1835 do 1873.

Že 1831 je prevedel Vörösmartyova Slovenska Razglasa, v prekmurskem jeziku (Nábüd). Prevedel je še pesmi Jánosa Aranya in Sándorja Petőfija ter petih knjig Mojzesa in knjigo Jozueta iz Svetega pisma in spisal pesmarico.

V času pomladi narodov 1848-49 so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa Madžare in Lajosa Kossutha. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliške slovenske večine v tem, da je podpiral težnje madžarizacije v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med Muro in Rabo „Vendi” ali „Vendski Slovenci”, ki govorijo „stari slovani” jezik, ki ni enak z jezikom kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu 19. stoletja prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo „Vendi”, „Vendski Slovenci”, ali se asimilirajo.

Teorija o tem, da ogrski Slovenci (Vendi) niso Slovenci, je nastala v boju za evangeličansko vero in v boju za predtrianonske meje. Tako imenovano vendsko vprašanje torej ni znanstveno, temveč politično vprašanje.

Kljub temu je Kardoš pomemben za ohranitev slovenskega (prekmurskega) jezika in narodne zavesti ogrskih Slovencev]]. 1868 je prevedel v prekmurščino eden madžarski učbenik za prekmurske šole.

Delo

  • D. Luther Martina máli kátekismus ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke (1837)
  • Krátki návuk krsztsansztva (1837)
  • Mála historia bibliszka ali Sz. Píszma Mêsta prígodna (1840)
  • Krsztsanszke czerkevne peszmi (1848)
  • Krsztsanszke mrtvecsne peszmi (1848)
  • Pobo'zne molítvi za poszebno csészt bo'zo (1853)
  • Krsztsanszke mrtvecsne peszmi (1855)
  • ABC ali Návuk na píszajôcs-cstenyé za szlovenszke vucsevnice vödáni (1867)
  • D. Luther Martina máli kátekismus ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke (1875)
  • Krsztsanszke czerkevne peszmi (1875)
  • D. Luther Martina Máli kátekismus ali Glávni návuk szvéte vere krsztsanszke (1902)
  • Krsztsanszke czerkevne peszmi (1908)
  • Toldi: versusko pripovedávanje (1921)
  • Moses i Josua (v Düševnem listu 1926-1927)
  • Krsztsanszke mrtvecsne peszmi (1929)
  • Evangeliomszke vere ino cérkvi obcsinszki prigodi (1932)

Viri

  • Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely, 1996.
  • Az Őrség és a Vendvidék, turistični vodnik 2004.


Glej tudi