Cvetko Zagorski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 14:20, 19. oktober 2010

Cvetko Zagorski, slovenski književnik, časnikar in prevajalec, * 22. marec 1916, Jesenice, † 2. september 2006.

Življenje

Cvetko Zagorski se je rodil med 1. svetovno vojno. Družina se je preselila v Maribor, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Pred 2. svetovno vojno je bil zaradi levičarske usmerjenosti izključen iz gimnazije. Težke okoliščine so vplivale na to, da je postal kritičen in občutljiv ter se zgodaj začel zanimati za socialna in narodna vprašanja. Ob začetku 2. svetovne vojne se je pred gestapom umaknil v Ljubljano, kjer se je pridružil Osvobodilni fronti. Poleti 1943 je odšel v partizane. Odtlej se je preživljal s časnikarstvom. V letih med 1949 do 1951 je bil zaprt na Golem otoku. Že v gimnaziji se je ukvarjal z novinarstvom in literarnimi poskusi, kasneje je objavljal prozo in poezijo v mnogih revijah in časnikih. Deloval je v uredništvih Slovenskega poročevalca, mariborski Večera in založbe Kmečka knjiga.

Delo

Cvetka Zagorskega lahko opredelimo kot levičarskega, socialistično ali socialdemokratsko usmerjenega pisatelja. Pesmi in pripovedi je objavljal od leta 1931; v njih se je ukvarjal s socialnimi vprašanji, poudarjal človečnost, resnicoljubnost in zvestobo samemu sebi. Pisal je pesmi za mladino, spominsko prozo, poleg tega pa je precej prevajal iz srbohrvaščine in ruščine. V esejistični publikaciji Po koroških kolovozih (založba Drava, 1986) je razčlenil ozadje germanizacije koroških Slovencev in se solidariziral z njihovim bojem za narodne pravice.

Prva pesniška zbirka je socialna in objektivistična; po vojni sta ji sledili še dve. Kot pripovednik se je posvečal predvsem kratki prozi. Avtobiografski je tretji del Vračanja k sebi, naslovljen Lisičji čas, ki je prva slovenska avtentična romanenska pripoved o Golem otoku. Kot časnikar je objavljal splošne družene teme in se ukvarjal z literarnimi ter kulturnimi vprašanji. Pisal je pesmi in zgodbe za otroke. Urejeval je nekaj časnikov in zbirko otroških pesmi.

Bibliografija

Slika:Vseopiki.JPG

Vse o piki

Slika:Zlocin.jpg

Zlocin

Pesniške zbirke

Bog umira (1939)
Molčeči svet (1966)
Kaplje časa (1978)

Literatura za otroke

Kje je Medo (1967)
Vse o Piki (1968)

Literatura za mladino

Vesela in žalostna voda (1987)
Zimska zgodba (1975)
Moj prvi prvi maj (1987)
Povest o dveh starih in o psu (1981)

Literatura za odrasle

Kaplje časa (1978)
In minila so leta (1954)
Molčeči svet (1966)
Zločin (1952, 1978, 1994)
Globoko in daleč (1982)
Cena ljubezni, cena prijateljstva (1996)
Po koroških kolovozih (1986)
Lisičji čas (1991)
Vračanje k sebi (1998)
Vračanje v času (1990)

Prevodi

Josip Kozarac, Mrtvi kapitali
Miroslav Krlež, Na robu pameti
Daniel Defoe, Robinson Crusoe

Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Cvetko Zagorski

Viri

Zagorski, Cvetko. Zločin. Mohorjeva družba, Celje 1978
http://www.drustvo-dsp.si/drustvo/dejavnosti/Povabimo_besedo

Glej tudi

Zunanje povezave

Cvetko Zagorski. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
Revija SRP 43/44 - Ob novi knjigi Cvetka Zagorskega
Novica o smrti Cvetka Zagorskega
Dela Cvetka Zagorskega

@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
 == Življenje ==
-Cvetko Zagorski se je rodil med [[1. svetovna vojna|1. svetovno vojno]]. Družina se je preselila v Maribor, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Pred 2. svetovno vojno je bil zaradi levičarske usmerjenosti izključen iz gimnazije. Težke okoliščine so vplivale na to, da je postal kritičen in občutljiv ter se zgodaj začel zanimati za socialna in narodna vprašanja. Ob začetku 2. svetovne vojne se je pred [[gestapo]]m umaknil v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je pridružil [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]]. Poleti [[1943]] je odšel v [[partizani|partizane]]. Odtlej se je preživljal s [[časnikarstvo|časnikarstvom]]. V letih med [[1949]] do [[1951]] je bil zaprt na [[Goli otok|Golem otoku]]. Že v gimnaziji se je ukvarjal z novinarstvom in literarnimi poskusi, kasneje je objavljal [[proza|prozo]] in [[poezija|poezijo]] v mnogih revijah in časnikih. Deloval je v uredništvih [[Slovenski poročevalec|Slovenskega poročevalca]], mariborski [[Večer (časnik)|Večera]] in založbe [[Kmečka knjiga]].
+Cvetko Zagorski se je rodil med [[1. svetovna vojna|1. svetovno vojno]]. Družina se je preselila v Maribor, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Pred 2. svetovno vojno je bil zaradi levičarske usmerjenosti izključen iz gimnazije. Težke okoliščine so vplivale na to, da je postal kritičen in občutljiv ter se zgodaj začel zanimati za socialna in narodna vprašanja. Ob začetku 2. svetovne vojne se je pred [[gestapo]]m umaknil v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je pridružil [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]]. Poleti [[1943]] je odšel v [[partizani|partizane]]. Odtlej se je preživljal s [[časnikarstvo]]m. V letih med [[1949]] do [[1951]] je bil zaprt na [[Goli otok|Golem otoku]]. Že v gimnaziji se je ukvarjal z novinarstvom in literarnimi poskusi, kasneje je objavljal [[proza|prozo]] in [[poezija|poezijo]] v mnogih revijah in časnikih. Deloval je v uredništvih [[Slovenski poročevalec|Slovenskega poročevalca]], mariborski [[Večer (časnik)|Večera]] in založbe [[Kmečka knjiga]].
 == Delo ==
 Cvetka Zagorskega lahko opredelimo kot levičarskega, socialistično ali socialdemokratsko usmerjenega pisatelja. Pesmi in pripovedi je objavljal od leta [[1931]]; v njih se je ukvarjal s socialnimi vprašanji, poudarjal človečnost, resnicoljubnost in zvestobo samemu sebi. Pisal je pesmi za mladino, spominsko [[proza|prozo]], poleg tega pa je precej prevajal iz [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]] in [[ruščina|ruščine]]. V esejistični publikaciji ''Po koroških kolovozih'' (založba Drava, [[1986]]) je razčlenil ozadje [[germanizacija|germanizacije]] koroških [[Slovenci|Slovencev]] in se solidariziral z njihovim bojem za narodne pravice.
-Prva pesniška zbirka je socialna in objektivistična; po vojni sta ji sledili še dve. Kot pripovednik se je posvečal predvsem kratki prozi. [[avtobiografija|Avtobiografski]] je tretji del ''Vračanja k sebi'', naslovljen ''Lisičji čas'', ki je prva slovenska avtentična romanenska pripoved o Golem otoku. Kot časnikar je objavljal splošne družene teme in se ukvarjal z literarnimi ter kulturnimi vprašanji. Pisal je [[pesem|pesmi]] in zgodbe za otroke. Urejeval je nekaj [[časnik|časnikov]] in zbirko otroških pesmi.
+Prva pesniška zbirka je socialna in objektivistična; po vojni sta ji sledili še dve. Kot pripovednik se je posvečal predvsem kratki prozi. [[avtobiografija|Avtobiografski]] je tretji del ''Vračanja k sebi'', naslovljen ''Lisičji čas'', ki je prva slovenska avtentična romanenska pripoved o Golem otoku. Kot časnikar je objavljal splošne družene teme in se ukvarjal z literarnimi ter kulturnimi vprašanji. Pisal je [[poezija|pesmi]] in zgodbe za otroke. Urejeval je nekaj [[časnik]]ov in zbirko otroških pesmi.
 == Bibliografija ==
@@ Vrstica 61: / Vrstica 61: @@
 *[http://www.drustvo-dsp.si/drustvo/dejavnosti/Povabimo_besedo/Povabimo_besedo_2002.pdf Dela Cvetka Zagorskega]
-{{Portal-Vojaštvo}}[[Kategorija:Rojeni leta 1916|Cvetko Zagorski]]
+{{Portal-Vojaštvo}}
+[[Kategorija:Rojeni leta 1916|Cvetko Zagorski]]
 [[Kategorija:Umrli leta 2006|Cvetko Zagorski]]
 [[Kategorija:Slovenski pisatelji|Cvetko Zagorski]]