Fibrin: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Redakcija 2472166 uporabnika 88.244.231.38 (pogovor) razveljavljena
JAnDbot (pogovor | prispevki)
m robot Manually assisted solving of mixed interwiki; Odstranjevanje: ar, fa, sk
Vrstica 14: Vrstica 14:
[[Kategorija:Koagulacijski sistem]]
[[Kategorija:Koagulacijski sistem]]


[[ar:فيبرينوجين]]
[[bg:Фибрин]]
[[bg:Фибрин]]
[[cs:Fibrin]]
[[cs:Fibrin]]
Vrstica 21: Vrstica 20:
[[en:Fibrin]]
[[en:Fibrin]]
[[es:Fibrina]]
[[es:Fibrina]]
[[fa:فیبرینوژن]]
[[fi:Fibriini]]
[[fi:Fibriini]]
[[fr:Fibrine]]
[[fr:Fibrine]]
Vrstica 36: Vrstica 34:
[[pt:Fibrina]]
[[pt:Fibrina]]
[[ru:Фибрин]]
[[ru:Фибрин]]
[[sk:Fibrinogén]]
[[sv:Fibrin]]
[[sv:Fibrin]]
[[uk:Фібрин]]
[[uk:Фібрин]]

Redakcija: 10:32, 19. oktober 2010

Fibrin (latinsko fibra - vlakno) ali faktor Ia je vlaknata beljakovina, ki tvori ogrodje krvnega strdka v procesu strjevanja krvi in sodi med tako imenovane faktorje strjevanja krvi. Nastane po aktivaciji topne beljakovine fibrinogena; aktivacija se zgodi pod vplivom trombina. Iz fibrinogena nastane sprva monomerni fibrin, ki nato polimerizira in tvori zamreženo strukturo, ki predstavlja ogrodje strdka.

Vloga pri boleznih

Prekomerno nastajanje fibrina vodi do tromboze, medtem ko zmanjšano nastajanje povzroča krvavitve. V prvem primeru prihaja namreč do pospešenega in razširjenega strjevanja krvi, v drugem pa do zaviranja koagulacije.

Jetrne bolezni lahko vplivajo na nastajanje fibrina, saj se njegova predstopnja fibrinogen sintetizira v tem organu. Okvarjeni hepatociti ne morejo sintetizirati potrebnih količin fibrinogena in ker primanjkuje fibrinogena je posledično ob krvavitvi tudi fibrina premalo ter koagulacija ni tako učinkovita.

Dedne anomalije fibrinogena se prenašajo na četrtem kromosomu in vplivajo bodisi kvantitativno bodisi kvalitativno na sintezo fibrina in posledično fibrinogena.

Glej tudi