Šmihel pod Nanosom: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m pp, replaced: . → ,
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m →‎Viri: zamenjava predloge, replaced: {{refsez}} → {{opombe}}
Vrstica 25: Vrstica 25:


== Viri ==
== Viri ==
{{refsez}}
{{opombe}}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

Redakcija: 00:39, 16. oktober 2010

Šmihel pod Nanosom
Šmihel pod Nanosom se nahaja v Slovenija
Šmihel pod Nanosom
Šmihel pod Nanosom
Geografska lega v Sloveniji
45°47′53″N 14°7′8″E / 45.79806°N 14.11889°E / 45.79806; 14.11889Koordinati: 45°47′53″N 14°7′8″E / 45.79806°N 14.11889°E / 45.79806; 14.11889
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaNotranjsko - kraška regija
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaPostojna
Nadm. višina
585,1 m m
Prebivalstvo
 • Skupno171
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi

Šmihel pod Nanosom je gručasto naselje na vznožju Nanosa v občini Postojna.

Tu si je mogoče ogledati ostanke prazgodovinske naselbine, ki je nekaj časa veljala za Metulum (grško Μετουλον - Metulom), glavno gradišče ilirskih Japodov.

Arheologija

Gradišče Grad z izrazito strateško lego na območju »Postojnskih vrat« severno od naselja je ena najvažnejših in največjih naselbin notranjske prazgodovinske kulturne skupine. Planoto trapezaste oblike obdajajo z vseh strani strma pobočja, po robovih pa potekajo obsežni okopi (severni in vzhodni sta dolga okoli 350 m).

Poselitev se je pričela v 8. st.pr.n.št. in je trajala do 1. st.pr.n.št. Opustitev naselbine se povezuje z uvedbo rimskega nadzora na tem območju, ko je rimska vojska v času cesarja Oktavijana v vojni med leti 35 do 33 pr.n.št. zavzela naselbino in jo unučila. [1]

Posamezna grobišča pod naseljem so časovno ločena, prevladujejo pa žgani in žarni grobovi. Posebnost so grobovi z orožjem iz 4. st.pr.n.št. Odsev vojaških spopadov za zavzetje naselja je v okopu gradišča odkrito rimsko orožje iz obdobja okoli 2. st.pr.n.št. z nad 370 primerki čelad, mečev, osti kopij in konic katapultnih izstrelkov. Večino najdenega gradiva je shranjenega v Naravoslovnem muzrju na Dunaju in Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.[2]

Viri

  1. Enciklopedija leksikonografskog zavoda; knjiga 3, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966
  2. Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999

Glej tudi