Kremenčevo steklo: Razlika med redakcijama
m →Sestava: formule |
m →Reference in opombe: zamenjava predloge, replaced: {{refsez}} → {{opombe}} |
||
Vrstica 18: | Vrstica 18: | ||
== Reference in opombe == |
== Reference in opombe == |
||
{{ |
{{opombe}} |
||
[[Kategorija:Steklo]] |
[[Kategorija:Steklo]] |
Redakcija: 21:31, 15. oktober 2010
Kremenčevo steklo (tudi flintovo steklo iz angleške besede flint, kar pomeni kremen, tudi svinčevo steklo) je steklo s precej visoko vsebnostjo svinčevega oksida.
Kremenčevo steklo ima Abbejevo število manjše od 50, kar je zelo malo. Lomni količnik pa ima vrednosti med 1,45 in 2,00.
Zgodovina [1]
Začetki izdelave kremenčevega stekla segajo v leto 1600. Pri izdelavi stekla s pihanjem so pričeli dodajati kremen v prahu, da bi izboljšali kvaliteto stekla. Pravo kremenčevo steklo je prvi razvil v letu 1662 angleški steklar in poslovnež George Ravenscroft. S pomočjo dodajanja kremena je močno izboljšal lomne lastnosti stekla. Pričel je dodajati tudi svinec in je s tem še izboljšal kvaliteto stekla. Danes ga zaradi tega imenujejo tudi svinčevo steklo, ime kremenčevo ali flintovo steklo je še ostalo v uporabi.
Sestava
Tipična sestava kremenčevega stekla je:
- silicijev dioksid (SiO2) okoli 62%
- natrijev oksid (Na2O) okoli 6%
- kalijev oksid (K2O) okoli 8%
- svinčev(II) oksid (PbO) okoli 24%
Po količini svinca v steklu ločimo lahko in težko kremenčevo steklo.
Uporaba
Kombinacija konkavne leče iz kremenčevega stekla in konveksne leče iz kronskega stekla nam da lečo, ki kaže izredno majhno kromatsko aberacijo (akromat)