Canzoniere

Soneti in kancone (italijansko Canzoniere) so najbolj znano delo italjanskega književnika F. Petrarke.

Canzoniere (it. »knjiga pesmi«, pesmarica) je zbirka 367 pesmi, od tega je 317 sonetov, 29 kancon, 9 sestin, 7 ballat in štirje madrigali. Večina sonetov in kancon opeva Petrarkovo ljubezen do Laure, po Laurini smrti pa spomin n anjo.

Petrarkova ljubezenska poezija je nastala iz sestavin trubadurske lirike in sladkega novega sloga. Od tod je prevzela oblike soneta, kancone, sestine in ballate. Te spodbude je Petrarka vsebinsko in oblikovno prevzel v smislu humanizma in renesanse, z bistvenimi novostmi. Ljubezen mu ni več samo duhovna, ampak tudi čutna. V obliki in slogu uveljavlja načelo lepote kot čutne harmonije. Z motivi svoje lirike (neuslišana ljubezen, občudovanje kreposti in lepote osebe ter obup zaradi njene nedostopnosti) in prav toliko s slogom (prispodobe in antiteze) je s tem delom vplival na renesančno poezijo konec 15. stoletja, nato pa skozi celo 16. stol., ko se je ta vpliv razširil iz Italije v Francijo, Anglijo, Španijo, Portugalsko in še v druge dežele Evrope.