Jernej iz Loke: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: en:Jernej of Loka
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m {{stub}}
Vrstica 49: Vrstica 49:
* [[Slovenski biografski leksikon]] 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU
* [[Slovenski biografski leksikon]] 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU


{{painter-stub}}
{{DEFAULTSORT:Jernej iz Loke}}
{{DEFAULTSORT:Jernej iz Loke}}
[[Kategorija:Rojeni v 15. stoletju n. št.]]
[[Kategorija:Rojeni v 15. stoletju n. št.]]

Redakcija: 16:28, 15. oktober 2010

Jernej iz Loke, slovenski slikar, * konec 15. ali začetek 16. stol., Škofja Loka (?), † 16. stol., Slovenija.

Življenje in delo

Deloval je v 20. in 30. letih 16. stoletja. Najstarejše njegove freske so krasile cerkev sv. Daniela v Volčah pri Tolminu, ki so danes uničene. Zadnjikrat ga srečamo na delo leta 1536 na Policah na Šentviški gori in v Beneški Sloveniji.

Neutrudni slikar je slikal po gorenjskih vase, zašel na Goriško in spet nazaj na Loško. Snoval je nove poslikave, popravljal stare ali dopolnjeval s freskami še neposlikane dele sten in prezbiterijev. Zanimivo je, da je s freskami krasil tudi kmečke in meščanske hiše. Svoj slikarski program je uspešno in dekorativno podrejal dani arhitetkturi in ikonografskim predpisom, po kvaliteti pa ni presegel ravni solidne slikarske obrti.

Stiki s furlanskim slikarstvom odmevajo tudi v njegovem delu, ki v pozni dobi razkriva celo nekaj renesančnih črt, čeprav je na splošno ujeto v srednjeveški predstavni svet.

Njegov velik prijatelj in mecen je bil Klement Naistoth, ki ga je podpiral z naročili in ga branil pred furlansko konkurenco.

Slikarska dela

V škofjeloški okolici

  • Stara Loka, freske v hiši št. 50 ("fravnof"), uničene, rojstvo Jezusovo in Oljska gora sta sedaj v Nar. muzeju v Ljubljani (po l. 1535).
  • Valterski Vrh, sv. Filip in Jakob, freska sv. Krištofa na zunanjščini in ostanki pod beležem v prezbiteriju. Po njem slikani strop ni ohranjen.
  • Brode, vrhnji del poslednje sodbe na prezbiteriju zunaj, nerazločni ostanki v prezbiteriju in pobeljene slike na fasadi.
  • Sv. Ožbolt, svod prezbiterija (1534).
  • Podvrh nad Javorjami, stoječi svetniki na Stergarjevi hiši.
  • Sv. Andrej, slika Kristusa, sedečega na križu v lopi.
  • Suha, sv. Janez Krstnik, pritlični pas z doprsnimi svetniki in svetnicami v prezbiteriju.
  • Godešič, sv. Miklavž, stoječi apostoli v prezbiteriju.
  • Sv. Jošt nad Kranjem, notranjščina starega prezbiterija za sedanjim velikim oltarjem.
  • Sv. Lovrenc v Breznici pod Lubnikom
  • Četena Ravan, sv. Brikcij
  • Planica nad Staro Loko, sv. Gabrijel

Na Gorenjskem

  • Bled, freska Marijinega oznanjenja na fasadi stare župne cerkve (uničena).
  • Gora nad Poljčanami, sv. Peter, v ladji pasijon, ostanki na zunanjščini, na svodu ladje in v prezbiteriju, deloma pod beležem.
  • Otok pri Radovljici, sv. Janez Krstnik, leseni strop v lopi (1927 uničen).
  • Vrba, sv. Marko, sv. Jurij na zunanjščini prezbiterija.
  • Otoče, sv. Anton Puščavnik, komaj razločen ostanek freske: Jezus, sedeč na križu, opazujoč rablja, ki vrta v križ luknje, na zunanjščini prezbiterija.
  • Sv. Janez v Bohinju, spodnji pas fresk, predstavljajoč pevajoče angele v prezbiteriju in slike v lopi pred cerkvijo.
  • Brod pri Bohinjski Bistrici, sv. Marija Magdalena, ostanek slike sv. Krištofa na zunanjščini in deloma že pobeljeni ostanki v prezbiteriju znotraj.

Na Goriškem

  • Police na Šentviški gori, Marijino Rojstvo
  • Volarje, sv. Brikcij, legenda sv. Brikcija in drugo, sedaj pobeljeno, v prezbiteriju.
  • Volče, sv. Danijel, prezbiterij znotraj in slavolok (l. 1526); po 1. vojni uničeno.
  • Krestenica, sv. Miklavž, sliki sv. Miklavža in Jezusa, opazujočega vrtanje lukenj v križ.
  • Bovec, Devica Marija v polju.
  • Kravar v Benečiji, sv. Lucija, freske na oboku cerkve.
  • Reka pri Trebuši, sv. Kocijan.
  • Koseč nad Drežnico, sv. Just.
  • Koprivšče nad Kanalom (Kal nad Kanalom), sv. Tomaž.

Viri