Sečevod: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TXiKiBoT (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: lv:Urīnvadi
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 25: Vrstica 25:


==Bolezni in motnje sečevoda==
==Bolezni in motnje sečevoda==
* [[rak]]
* [[rak (bolezen)|rak]]
* zastoj [[ledvični kamen|ledvičnih kamnov]]
* zastoj [[ledvični kamen|ledvičnih kamnov]]
* [[ureterokela]]
* [[ureterokela]]

Redakcija: 19:23, 12. oktober 2010

Sečevod
Identifikatorji
MeSHD014513
TAA08.2.01.001
FMA9704
Anatomska terminologija

Sečevod (lat. ureter) je del sečnih izvodil, po katerem teče seč iz ledvic v sečnik. Iz ledvičnega meha vsake od obeh ledvic izhaja po eden sečevod. Sečevod je mišično izvodilo, ki lahko poganja seč s pomočjo peristaltičnega gibanja. Pri odraslem človeku v dolžino meri 25-30 cm.

Histologija

Premer sečevoda meri okoli 3 mm; njegova svetlina je zvezdaste oblike. Enako kot sečnik je tudi sečevod obdan s prehodnim epitelijem in vsebuje plasti gladkega mišičja.

Celice sečevodovega epitelija so progaste, v sproščeni obliki okroglaste, v skrčenem stanju pa ploščate. Sluznici lastna plast (lamina propria) je debela in raztegljiva.

V steni sečevoda se nahajata dve spiralni plasti gladkega mišičja - notranja vzdolžna plast in zunanja krožna plast (obratno kot v steni prebavil). Distalna tretjina sečevoda vsebuje v steni še tretjo zunanjo vzdolžno plast gladkih mišic.

Adventicija je kot tudi drugje zgrajena iz fibroznega veziva, ki je povezana z okolnim tkivom.

Bolezni in motnje sečevoda