Ekumenski koncil: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pp AWB
JAnDbot (pogovor | prispevki)
Vrstica 103: Vrstica 103:
[[it:Concilio ecumenico]]
[[it:Concilio ecumenico]]
[[ja:公会議]]
[[ja:公会議]]
[[ka:მსოფლიო საეკლესიო კრება]]
[[ko:공의회]]
[[ko:공의회]]
[[la:Oecumenicum concilium]]
[[la:Oecumenicum concilium]]
Vrstica 117: Vrstica 118:
[[simple:Ecumenical council]]
[[simple:Ecumenical council]]
[[sk:Ekumenický koncil]]
[[sk:Ekumenický koncil]]
[[sr:Васељенски сабор]]
[[sr:Васељенски сабори]]
[[sv:Koncilium]]
[[sv:Koncilium]]
[[sw:Mtaguso Mkuu]]
[[sw:Mtaguso Mkuu]]

Redakcija: 09:39, 8. oktober 2010

Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.

Beseda ekumenski je grškega izvora: starogrško οικουμένη [ekuméne] pomeni naseljeno. Ekumenski koncil je torej sestanek, ki obsega celoten naseljeni svet (v prvih stoletjih krščanstva je to pomenilo pravzaprav Rimski imperij).

V prvih stoletjih krščanstva je ekumenski koncil v resnici pomenil sestanek vseh samostojnih (avtokefalnih) krščanskih Cerkva. Po razkolu med Vzhodom in Zahodom, so se precej spremenila mnenja o tem, katere Cerkve morajo biti vključene, da je koncil ekumenski. Danes katoliki in pravoslavni kristjani (pa tudi mnogi protestanti) priznavajo avtoriteto prvih sedmih ekumenskih koncilov (nevključno s koncilom Quinisextum), pri nadaljnjih koncilih pa prihaja do razlik.

Bistveni del vsakega ekumenskega koncila so sprejeti sklepi. Ti sklepi se imenujejo kánoni (grško starogrško κανονες [kanones] = pravila, zapovedi). Na kánonih temelji cerkveno pravo.

Seznam ekumenskih koncilov

Prvih sedem ekumenskih koncilov

  • Koncil Quintesextum («Peto-šesti« koncil) ali Trulski koncil je potekal leta 692 v kraju Trullo (današnja Italija). Ta koncil je bil predvsem administrativne narave. Številne pravoslavne Cerkve ga štejejo za del Tretjega carigrajskega koncila, Rimskokatoliška cerkev pa ga sploh ne šteje za ekumenski koncil.
  • (7) Drugi nicejski koncil je potekal leta 787 v Niceji (Nikeji). Na koncilu so zavrnili poglede ikonoklastov in dovolili izdelavo in čaščenje svetih podob (ikon), pod pogojem, da verniki ne molijo ikon, pač pa se preko likovne upodobitve približujejo Bogu. Tega sklepa ne priznavajo nekatere protestantske Cerkve.

Osmi in deveti koncil

  • (8-RKC) Četrti carigrajski koncil, ki ga priznava Rimskokatoliška cerkev, je potekal v letih 869-870 v Carigradu. Na koncilu so Fotija I. odstavili z mesta carigrajskega patriarha zaradi proceduralnih napak pri odstavitvi njegovega predhodnika.
  • (8-PC) Četrti carigrajski koncil, ki ga priznavajo vzhodne pravoslavne Cerkve, je potekal v letih 879-880 v Carigradu. Na koncilu so potrdili Fotija I. za carigrajskega patriarha in obsodili vse tiste, ki spreminjajo nicejsko-carigrajsko veroizpoved.
  • (9-RKC) Prvi lateranski koncil je potekal leta 1123. Na koncilu so govorili zlasti o pravici do postavljanja škofov. Ta koncil priznava samo Rimskokatoliška cerkev.
  • (?-PC) Jeruzalemska sinoda je potekala leta 1672 v Jeruzalemu. Ta sinoda ima za vzhodne pravoslavne Cerkve pomen ekumenskega koncila, vendar se uradno imenije sinoda (shod) in ne ekumenski koncil. Na sinodi so definirali odnos pravoslavnih Cerkva do Rimskokatoliške Cerkve. Določili so tudi pravoslavni svetopisemski kánon.

Noben poznejši koncil za pravoslavne Cerkve nima statusa ekumenskega (vseobsegajočega) koncila. V Rimskokatoliški Cerkvi pa je bilo še veliko koncilov, ki štejejo za ekumenske, ker je po velikem razkolu Rimskokatoliška cerkev preprosto razglasila, da je edina prava Cerkev.

nadaljnji koncili za Rimskokatoliško Cerkev

  • (13-RKC) Prvi lyonski koncil je potekal leta 1245 v Lyonu (Francija). Na koncilu so predpisali kardinalske rdeče čepice. Poleg tega so razpisali posebno dajatev za osvoboditev svete dežele.
  • (?-RKC) Koncil v Pisi leta 1409 nima številke, ker ga ni sklical papež. Na koncilu so poskušali rešiti problem dveh vzporednih papežev (Gregor XII. v Rimu in Benedikt XIII. v Avignonu) tako, da so razglasili oba za neveljavna in postavili novega papeža Aleksandra V. (Le-tega je pozneje nasledil Janez XXIII., danes uradno označen kot protipapež Janez XXIII., da se ne zameša s papežem Janezom XXIII. iz 20. stoletja). Taka odločitev je problem le še povečala, saj so bili od takrat naprej aktualni papeži kar trije.
  • (16-RKC) Koncil v Konstanci je potekal v letih 1414-1418 in je (ne brez zapletov) razrešil problem papeštva. Na drugem delu koncila so imenovali papeža Martina V., ostali »papeži« pa so odstopili oziroma umrli preden je Martin V. zares uveljavil svojo oblast.