Josip Križan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 18:00, 7. oktober 2010

Ta predloga je na napačnem mestu. Spada na pogovorno stran: Pogovor:Josip Križan.

Temu članku manjka infopolje. Lahko ga dodate, tako da bo članek ustrezal standardni podobi za to temo. Ta pogovorna stran morda vsebuje pasico ustreznega projekta, na strani katerega je navedeno standardizirano infopolje za to vrsto članka. Glejte tudi Kategorija:Infopolja.

Josip Križan, slovenski matematik, fizik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.

Življenje in delo

Po končanem študiju matematike, fizike in filozofije v Gradcu, kjer je leta 1867 diplomiral in leta 1869 doktoriral, je bil gimnazijski profesor, večinoma v Varaždinu. Pomemben je tudi za slovensko psihologijo, saj je leta 1885 izdal knjigo Nauk o čustvima v hrvaškem jeziku. V Popotniku pa je leta 1886 izhajalo delo Logika, ki je izšlo v knjižni obliki leta 1887 v Mariboru. Ta knjiga je prvi slovenski učbenik logike, ki je terminološko primerljiv s tedanjimi nemško pisanimi učbeniki te stroke. Sestavljen je iz 2. delov, ki ustrezata tradicionalno pojmovani logiki, in sicer iz t.i. formalne logike z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju ter iz metodologije z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekatere terminološke rešitve so se obržale.

Objavljal je tudi zanimiva poglavja iz astronomije v Ljubljanskem zvonu in Domu in svetu.

Glej tudi

Ta članek o matematiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Ta članek o fiziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Ta članek o filozofu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

{{subst:#if:Križan, Josip|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1841}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1921}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1841

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1921}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1921

}}]]

@@ Vrstica 5: / Vrstica 5: @@
 == Življenje in delo ==
-Po končanem študiju [[matematika|matematike]], [[fizika|fizike]] in [[filozofija|filozofije]] v [[Gradec|Gradcu]], kjer je leta [[1867]] diplomiral in leta [[1869]] [[doktorat|doktoriral]], je bil [[gimnazija|gimnazijski]] profesor, večinoma v Varaždinu. Pomemben je tudi za slovensko [[psihologija|psihologijo]], saj je leta [[1885]] izdal knjigo ''Nauk o čustvima'' v [[hrvaščina|hrvaškem]] [[jezik]]u. V ''Popotniku'' pa je leta [[1886]] izhajalo delo ''Logika'', ki je izšlo v knjižni obliki leta [[1887]] v [[Maribor]]u. Ta knjiga je prvi [[slovenščina|slovenski]] učbenik [[logika|logike]], ki je terminološko primerljiv s tedanjimi [[nemščina|nemško]] pisanimi učbeniki te stroke. Sestavljen je iz 2. delov, ki ustrezata tradicionalno pojmovani logiki, in sicer iz t.i. [[formalna logika|formalne logike]] z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju ter iz [[metodologija|metodologije]] z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekatere terminološke rešitve so se obržale.
+Po končanem študiju [[matematika|matematike]], [[fizika|fizike]] in [[filozofija|filozofije]] v [[Gradec|Gradcu]], kjer je leta [[1867]] diplomiral in leta [[1869]] [[doktorat|doktoriral]], je bil [[gimnazija|gimnazijski]] profesor, večinoma v Varaždinu. Pomemben je tudi za slovensko [[psihologija|psihologijo]], saj je leta [[1885]] izdal knjigo ''Nauk o čustvima'' v [[hrvaščina|hrvaškem]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]u. V ''Popotniku'' pa je leta [[1886]] izhajalo delo ''Logika'', ki je izšlo v knjižni obliki leta [[1887]] v [[Maribor]]u. Ta knjiga je prvi [[slovenščina|slovenski]] učbenik [[logika|logike]], ki je terminološko primerljiv s tedanjimi [[nemščina|nemško]] pisanimi učbeniki te stroke. Sestavljen je iz 2. delov, ki ustrezata tradicionalno pojmovani logiki, in sicer iz t.i. [[formalna logika|formalne logike]] z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju ter iz [[metodologija|metodologije]] z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekatere terminološke rešitve so se obržale.
 Objavljal je tudi zanimiva poglavja iz [[astronomija|astronomije]] v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' in ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]''.