Bretonščina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m Hitro dodajanje kategorije "Bretonska kultura" (z uporabo orodja HotCat)
Vrstica 387: Vrstica 387:


[[Kategorija:Keltski jeziki]]
[[Kategorija:Keltski jeziki]]
[[Kategorija:Bretonska kultura]]


[[af:Bretons]]
[[af:Bretons]]

Redakcija: 16:09, 7. oktober 2010

Bretonščina (Brezhoneg)
Država: Francija
Govorni predeli: Bretanija
Skupaj govorcev: 500.000
Na svetu: Ni med prvih 100.
Rodovna
razvrstitev:
indoevropski

 keltski
  otoški keltski
   britanska veja
    bretonščina

Uradni položaj
Uradni jezik: ni uradni jezik
Jezikovni kodi
ISO 639-1 br
ISO 639-2 bre
ISO 639-3 bre
SIL BRT

Bretonščina (Brezhoneg) spada skupaj s kornijščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov. Ima okoli 500 tisoč govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Bretaniji (Breizh).

Med letom 1880 in sredino 20. stoletja je bila bretonščina v šolah ukinjena in otroci so bili kaznovani, če so jo govorili. To se je spremenilo leta 1951 z razglasitvijo Deixonnskega zakona, ki je dovoljeval, da se bretonski jezik in kultura poučujeta. Od takrat se je veliko šol odločilo za poučevanje v bretonščini ali pa za dvojezično bretonsko-francosko izobraževanje.

Bretonščino prvikrat zasledimo leta 790 v rokopisu, imenovanem Le manuscrit de Leyde. Prvo tiskano bretonsko besedilo, pasijonska igra, je bilo natisnjeno leta 1530. Bretonska književnost je doživela svoj razcvet v 19. stoletju in je tudi danes na visoki ravni.

Večino časa je obstajalo več različic zapisovanja bretonščine. Leta 1908 so poenotili zapis treh bretonskih narečij, Kerneveg, Leoneg in Tregerieg. Četrto narečje, Gwenedeg, ni bilo vključeno v to reformo, vendar so ga poenotili z ostalim jezikom v reformi leta 1941. Obstaja več nekajurnih radijskih programov v bretonščini ter enourna tedenska teleizijska oddaja. V bretonščini izhaja tudi nekaj časopisov in revij.

Lastnosti jezika

Abeceda

Bretonska črka Ime
Velika črka Mala črka  
A a a
B b be
Ch ch che
C’h c’h c’he
D d de
E e e
F f ef
G g ge
H h ach
I i i
J j ji
K k ka
L l el
M m em
N n en
O o o
P p pe
R r er
S s es
T t te
U u u
V v ve
W w daou-ve
Y y ye
Z z zed

Izgovorjava

Bretonski samoglasnik Izgovorjava
a [ʌ], [a]
ae [e]
ao [ɒ]
e [ɛ]
ê [e]
eo [e]
eu [œ], [ø]
i [ɪ], [i]
o [ɒ], [o]
ou [ʊ], [u]
[ʊ], [u]
o [ʊ], [u]
u [ʏ], [y]
nosni [ɒ]
nosni [e]
euñ nosni [ʏ]
nosni [ɛ]
nosni [ɔ]
nosni [œ]
Bretonski soglasnik Izgovorjava
b [b]
ch [ʃ]
c’h [x]
d [d]
f [f]
g [g]
gn [ɲ]
h [h]
j [ʒ]
k [k]
l [l]
[ʎ]
m [m]
n [n]
p [p]
r [r]
s [s]
t [t]
v [v], [ɒ], [f]
w [w]
y [j]
z [z]
zh [z]

Opombe:

  • Kjer sta navedeni dve izgovorjavi samoglasnika, velja prva za izgovor v nenaglašenih zlogih, druga pa za izgovor v naglašenih zlogih.
  • Naglas je navadno na predzadnjem zlogu.
  • črka V se navadno izgovarja kot [v], za samoglasniki (npr. O) kot [ɒ], na koncu glagolskega korena kot [f], za Ñ pa se črke ne izgovarja.
  • Črka I se pred samoglasnikom izgovarja [j].

Vzglasne premene

Vzglasna premena pomeni, da se prva črka besede, če je soglasnik, v določenih okoliščinah spremeni. Če je prva črka besede samoglasnik, vzglasna premena ne nastopa.

V bretonščini poznamo štiri vrste vzglasnih premen; mehko, priporniško, trdo in mešano. Kjer je polje v tabeli prazno, premena ne nastopa.

Osnovna oblika Mehka oblika Priporniška oblika Trda oblika Mešana oblika
p [p] b [b] f [f]
t [t] d [d] z [z]
k [k] g [g] c’h [x]
b [b] v [v] p [p] v [v]
d [d] z [z] t [t] t [t]
g [g] c’h [x] k [k] c’h [x]
gw [gw] w [w] kw [kw] w [w]
m [m] v [v] v [v]

Viri

http://www.omniglot.com/writing/breton.htm

Zunanje povezave (v angleščini)

http://www.kervarker.org

http://www.skolober.com