Trdnina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: sh:Čvrsto agregatno stanje |
m dp/siz |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Insulincrystals.jpg|thumb|right|250px|[[kristal|Enokristalinska]] oblika trdninskega [[insulin]]a]] |
|||
'''Trdnína''' (oznaka '''S'''), tudi '''trdna snov''', je [[snov]] v trdem [[agregatno stanje|agregatnem stanju]], ki zavzema stalno [[prostornina|prostornino]] z določeno [[oblika|obliko]]. [[Gradnik]]i [[trdota|trdne]] [[snov]]i ([[atom]]i, [[molekula|molekule]]) so med seboj trdno povezani z [[elektromagnet]]no [[indukcija|indukcijo]]. [[Atom]]i so razporejeni v [[kristal]]no [[kristalni sistem|mrežo]] z urejeno [[zgradba|zgradbo]]) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri [[segrevanje|segrevanju]] se trdnina spremeni v [[kapljevina|kapljevino]]. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer [[jod]] in [[suhi led]] ([[ogljikov dioksid]]), pa neposredno preide v [[plin]]. Ta pojav imenujemo [[sublimacija]]. |
'''Trdnína''' (oznaka '''S'''), tudi '''trdna snov''', je [[snov]] v trdem [[agregatno stanje|agregatnem stanju]], ki zavzema stalno [[prostornina|prostornino]] z določeno [[oblika|obliko]]. [[Gradnik]]i [[trdota|trdne]] [[snov]]i ([[atom]]i, [[molekula|molekule]]) so med seboj trdno povezani z [[elektromagnet]]no [[indukcija|indukcijo]]. [[Atom]]i so razporejeni v [[kristal]]no [[kristalni sistem|mrežo]] z urejeno [[zgradba|zgradbo]]) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri [[segrevanje|segrevanju]] se trdnina spremeni v [[kapljevina|kapljevino]]. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer [[jod]] in [[suhi led]] ([[ogljikov dioksid]]), pa neposredno preide v [[plin]]. Ta pojav imenujemo [[sublimacija]]. |
||
Redakcija: 11:29, 7. oktober 2010
Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko. Gradniki trdne snovi (atomi, molekule) so med seboj trdno povezani z elektromagnetno indukcijo. Atomi so razporejeni v kristalno mrežo z urejeno zgradbo) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri segrevanju se trdnina spremeni v kapljevino. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer jod in suhi led (ogljikov dioksid), pa neposredno preide v plin. Ta pojav imenujemo sublimacija.