Venceslav Winkler: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
360.301 urejanje
Članek je bil spremenjen toliko, kolikor ni ustrezal slovničnim in slogovnim zahtevam slovenskega jezika ter Wikipedije.
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Venceslav Winkler.jpg|opis=Venceslav Winkler (1907 - 1975)|napis=''Venceslav Winkler (1907 - 1975)''}}
{{bioslika|islike=Venceslav Winkler.jpg|opis=Venceslav Winkler (1907 - 1975)|napis=''Venceslav Winkler (1907 - 1975)''}}


'''Venceslav Winkler''', [[Slovenci|slovenski]] mladinski [[pisatelj]], * [[10. avgust]] [[1907]], [[Lokve]] v Trnovskem gozdu, † [[11. december]] [[1975]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].
'''Venceslav Winkler''', [[Slovenci|slovenski]] mladinski [[pisatelj]], * [[10. avgust]] [[1907]], [[Lokve]] pri [[Trnovski gozd|Trnovskem gozdu]], † [[11. december]] [[1975]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].


== Življenje ==
== Življenje ==
⚫
Rodil se je 10. avgusta 1907 na Lokvah, a že kmalu se je s starši preselil v [[Gorica|Gorico]], kjer je začel obiskovati [[osnovna šola|osnovno šolo]]. Leta [[1915]], z izbruhom [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], je družina prebegnila v [[Šentvid pri Ljubljani]]. Tam je dokončal osnovno šolo, kasneje ljubljansko [[realka | realko]] in učiteljišče. Po maturi je služboval najprej v okolici [[Ptuj | Ptuja]] in [[Krško|Krškega]], nato pa na [[Bloke|Blokah]] in na [[Dolenjska|Dolenjskem]].


⚫
Leta [[1941]] se je vključil v [[NOB|osvobodilni boj]]. Leto kasneje so ga [[Italijani]] odpeljali v [[koncentracijsko taborišče]] na otok [[Rab]]. Tam je postal član taboriščnega odbora [[OF]]. Po italijanski kapitulaciji je postal komandant [[bataljon]]a v [[Seznam slovenskih partizanskih brigad|rabski brigadi]], ki so jo ustanovili osvobojeni taboriščniki. Z njo se je vrnil na slovensko partizansko ozemlje, kjer je deloval v partizanski enoti in na terenu kot politični delavec - kot član rajonskega in okrožnega odbora OF.
⚫
Rodil se je 10. avgusta 1907 na Lokvah pri Trnovskem gozdu, toda že kmalu se je s starši preselil v [[Gorica | Gorico]] ter tam pričel z [[osnovna šola|osnovno šolo]]. Leta [[1915]], z izbruhom [[Prva svetovna vojna | prve svetovne vojne]], je družina prebegnila v [[Ljubljana | Ljubljano]] kjer so se naselili v Šentvidu. Tam je dokončal osnovno šolo, kasneje [[realka | realko]] in še [[učiteljišče]]. Po maturi je služboval najprej v okolici [[Ptuj | Ptuja]] in krškega, nato pa na Blokah in na Dolenjskem.


⚫
Poleti [[1944]] se je pridružil odseku za prosveto pri [[SNOS]], kjer je postal vodja oddelka za osnovne šole. Na ministrstvu za prosveto Ljudske republike Slovenije je opravljal funkcijo šefa odseka za osnovno šolstvo, načelnika planskega oddelka in sekretarja ministrstva. Nato je bil ([[1950]]–[[1952]]) direktor [[Državna založba Slovenije|Državne založbe Slovenije]], od leta [[1955]] pa ravnatelj osnovne šole Vrtača v Ljubljani. Do upokojitve leta [[1967]] je bil urednik šolskih knjig pri DZS, honorarno pa je delo opravljal tudi še potem.
⚫
Leta [[1941]] se je vključil v [[Osvobodilna fronta | Osvobodilno fronto]]. Leto kasneje so ga Italijani odpeljali v [[koncentracijsko taborišče]] na otoku Rabu. Tam je postal član taboriščnega odbora OF. Po italijanski kapitulaciji je postal komandant bataljona v [[Seznam slovenskih partizanskih brigad | Rabski brigadi]], ki so jo ustanovili osvobojeni taboriščniki. Z njo se je vrnil na slovensko partizansko ozemlje, kjer je deloval v partizanski enoti in na terenu kot politični delavec in sicer kot član rajonskega in okrožnega odbora [[OF]].

⚫
Poleti [[1944]] se je pridružil odseku za prosveto pri [[SNOS]], kjer je postal vodja oddelka za osnovne šole. Na ministrstvu za prosveto LRS je opravljal funkcijo šefa odseka za osnovno šolstvo, načelnika planskega oddelka in sekretarja ministrstva. Nato je sledila še služba direktorja (1950 – 1952) [[Državna založba Slovenije | Državne založbe Slovenije]]. Od leta [[1955]] je opravljal funkcijo ravnatelja osnovne šole Vrtača v Ljubljani. Do upokojitve leta [[1967]] je bil urednik šolskih knjig pri DZS, honorarno pa je delo opravljal še šest let.


== Delo ==
== Delo ==

[[Slika:Drejc z visave.jpg|thumb|right|200px|Naslovnica knjige Drejc z Višave]]
[[Slika:Drejc z visave.jpg|thumb|right|200px|Naslovnica knjige Drejc z Višave]]
⚫
Svojo ustvarjalno pot je pričel s pesmicami in krajšimi zgodbami v mladinskih listih. Objavljal je v revijah [[Naš rod]], [[Zvonček (revija)|Zvonček]], [[Razori]], [[Gruda]], [[Mladika]], [[Ciciban]], [[Pionir]] (sedaj revija [[Gea]]), [[Pionirski list]], [[Kurirček]] in [[Mladi svet]]. Leta [[1938]] je objavil svojo prvo knjigo - [[povest]] ''Hribčev Gregec''. V zgodnjesrednjeveško [[Slovani|slovansko]] zgodovino se je ozrl z delom ''Mladec Dragožit'', povestjo iz dobe pokristjanjevanja. Kmalu po osvoboditvi ([[1947]]) je v knjigi z naslovom ''Petelinje pero'' objavil zgodbi ''Petelinje pero'' in ''Koča ob cesti''. V knjigi, ki je sledila - ''Trgovina sredi sveta in druge zgodbe'' - je zbral vse svoje že prej objavljene [[pravljica|pravljice]]. Skupni motivi pravljic so: sreča, zemlja in posest ter oblast. Pravljice za otroke so modernejše, upirajo se značilnostim klasičnih pravljic, še vedno pa se ne dajo opredeliti kot tipične sodobne pravljice. Sledila so še druga dela za mlade.


⚫
Njegova otroška in mladinska dela so tematsko raznolika; velikokrat se pojavlja vojna tematika na eni strani ter mladina v sodobnem mestnem okolju na drugi strani. Glavna značilnost junakov je upor svetu odraslih oziroma pobeg v svoj svet, ki se ne pusti zavesti svetu odraslih. Najbolj znana dela so povest ''Gadje iz Šiške'', [[Seznam literarnih pojmov | krajša zgodba]], ''Dolgonožci in počasni jež'' ter obsežnejša povest o vojnem dogajanju skozi oči takratne mlade generacije ''Drejc z Višave''.
⚫
Že v času šolanja se je zanimal za pisano besedo ter to razvijal v času učiteljevanja. Svojo ustvarjalno pot je pričel s pesmicami in krajšimi zgodbami v mladinskih listih. Objavljal je v revijah [[Naš rod]], [[Zvonček]], [[Razori]], [[Gruda]], [[Mladika]], [[Ciciban]], [[Pionir]] (sedaj revija [[Gea]]), [[Pionirski list]], [[Kurirček]] in [[Mladi svet]]. Leta [[1938]] je objavil svojo prvo knjigo - [[povest]] o ''Hribčevem Gregcu''. V zgodovinsko tematiko je posegel še z delom ''Mladec Dragožit'', povesti iz dobe ob prekristjanjevanju Slovencev. Kmalu po osvoboditvi [[1947]] je objavil še dve zgodbi ''Petelinje pero'' in ''Koča ob cesti'' v knjigi z naslovom ''Petelinje pero''. V knjigi, ki je sledila - ''Trgovina sredi sveta'' - je zbral vse svoje že prej objavljene [[Pravljica | pravljice]]. Značilnost teh pravljic so vseskozi prisotni problemi naše družbe: sreča, zemlja in posest, oblast. Pravljice za otroke so modernejše, upirajo se značilnostim klasičnih pravljic, prav tako pa jih ne moremo opredeliti kot tipične sodobne pravljice.

⚫
Sledila so mnoga priljubljena dela za mlade. Njegova dela za otroke in mladino so tematsko raznolika, v slednjih se velikokrat pojavlja vojna tematika na eni strani ter mladina v sodobnem mestnem okolju na drugi strani. Tu je glavna značilnost junakov upor svetu odraslih oziroma pobeg v samosvoj svet, ki se ne pusti zavesti napakam sveta odraslih. Najbolj znana dela so verjetno povest ''Gadje iz Šiške'', [[Seznam literarnih pojmov | krajša zgodba]] ''Dolgonožci in Počasni jež'' ter obsežnejša povest o vojnem dogajanju skozi oči takratne mlade generacije ''Drejc z Višave''.


Objavljal je tudi objektivnejša dela, kot so strokovni članki o šolstvu. Sodeloval je tudi pri sestavi osnovnošolskih beril.
Objavljal je tudi strokovne članke o šolstvu in sodeloval pri sestavljanju osnovnošolskih beril.


== Dela ==
== Dela ==
Vrstica 25: Vrstica 22:
[[Slika:Dolgonožci in Počasni jež.jpg|thumb|right|200px|Dolgonožci in Počasni jež]]
[[Slika:Dolgonožci in Počasni jež.jpg|thumb|right|200px|Dolgonožci in Počasni jež]]


*[[Cesta čez Resje]] (večerniška povest), [[1936]]
*''Cesta čez Resje'' (večerniška povest), [[1936]]
*[[Hribčev Gregec]] (povest), [[1938]]
*''Hribčev Gregec'' (povest), [[1938]]
*[[Trgovina sredi sveta in druge zgodbe]] (pravljice), [[1946]]
*''Trgovina sredi sveta in druge zgodbe'' (pravljice), [[1946]]
*[[Mladec Dragožit]] (povest), [[1946]]
*''Mladec Dragožit'' (povest), [[1946]]
*[[Petelinje pero]] (povest), [[1947]]
*''Petelinje pero'' (povest), [[1947]]
*[[Koča ob cesti]] (povest), [[1947]]
*''Koča ob cesti'' (povest), [[1947]]
*[[Drejc z Višave]] (povest), [[1956]]
*''Drejc z Višave'' (povest), [[1956]]
*[[Mali smolček]], [[Hlebček kruha]] (pripovedi), [[1956]]
*''Mali smolček'', ''Hlebček kruha'' (pripovedi), [[1956]]
*[[O fantu, ki je znal žvižgati]] (pripoved), [[1957]]
*''O fantu, ki je znal žvižgati'' (pripoved), [[1957]]
*[[Samo za naše]] (kratka vzgojna pripoved), [[Pot na Lisec]] (partizanska povest)[[1958]]
*''Samo za naše'' (kratka vzgojna pripoved), ''Pot na Lisec'' (partizanska povest)[[1958]]
*[[Kolesar Matejko]], [[Ukradena svetilka]] (pravljično – domišljijski pripovedi), [[1960]]
*''Kolesar Matejko' in 'Ukradena svetilka' (pravljično – domišljijski pripovedi), [[1960]]
*Cikel sedmih pravljic [[Zlata roža iz Javh]], objavljen v skupinski pravljični zbirki [[Čudežni studenec]] ([[Lojze Zupanc]],
*''Zlata roža iz Javh'', cikel sedmih pravljic, objavljen v skupinski pravljični zbirki ''Čudežni studenec'' ([[Lojze Zupanc]],
[[Oskar Hudales]], [[Pavle Zidar]] in Venceslav Winkler), [[1960]]
[[Oskar Hudales]], [[Pavle Zidar]] in Venceslav Winkler), [[1960]]
*[[Gadje iz Šiške]] (povest), [[1965]]
*''Gadje iz Šiške'' (povest), [[1965]]
*[[Šesti mora ostati]] (partizanska povest), [[1965]]
*''Šesti mora ostati'' (partizanska povest), [[1965]]
*[[Tisti iz Zelene ulice]] (povest), [[1967]]
*''Tisti iz Zelene ulice'' (povest), [[1967]]
*[[Dolgonožci in Počasni jež]] (povest), [[1970]]
*''Dolgonožci in počasni jež'' (povest), [[1970]]


== Literatura ==
== Literatura ==
Vrstica 58: Vrstica 55:
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
{{wikivir|Čudežni studenec|Čudežni studenec}}

Redakcija: 16:55, 6. oktober 2010

Venceslav Winkler (1907 - 1975)

Venceslav Winkler, slovenski mladinski pisatelj, * 10. avgust 1907, Lokve pri Trnovskem gozdu, † 11. december 1975, Ljubljana, Slovenija.

Življenje

Rodil se je 10. avgusta 1907 na Lokvah, a že kmalu se je s starši preselil v Gorico, kjer je začel obiskovati osnovno šolo. Leta 1915, z izbruhom prve svetovne vojne, je družina prebegnila v Šentvid pri Ljubljani. Tam je dokončal osnovno šolo, kasneje ljubljansko realko in učiteljišče. Po maturi je služboval najprej v okolici Ptuja in Krškega, nato pa na Blokah in na Dolenjskem.

Leta 1941 se je vključil v osvobodilni boj. Leto kasneje so ga Italijani odpeljali v koncentracijsko taborišče na otok Rab. Tam je postal član taboriščnega odbora OF. Po italijanski kapitulaciji je postal komandant bataljona v rabski brigadi, ki so jo ustanovili osvobojeni taboriščniki. Z njo se je vrnil na slovensko partizansko ozemlje, kjer je deloval v partizanski enoti in na terenu kot politični delavec - kot član rajonskega in okrožnega odbora OF.

Poleti 1944 se je pridružil odseku za prosveto pri SNOS, kjer je postal vodja oddelka za osnovne šole. Na ministrstvu za prosveto Ljudske republike Slovenije je opravljal funkcijo šefa odseka za osnovno šolstvo, načelnika planskega oddelka in sekretarja ministrstva. Nato je bil (1950–1952) direktor Državne založbe Slovenije, od leta 1955 pa ravnatelj osnovne šole Vrtača v Ljubljani. Do upokojitve leta 1967 je bil urednik šolskih knjig pri DZS, honorarno pa je delo opravljal tudi še potem.

Delo

Slika:Drejc z visave.jpg
Naslovnica knjige Drejc z Višave

Svojo ustvarjalno pot je pričel s pesmicami in krajšimi zgodbami v mladinskih listih. Objavljal je v revijah Naš rod, Zvonček, Razori, Gruda, Mladika, Ciciban, Pionir (sedaj revija Gea), Pionirski list, Kurirček in Mladi svet. Leta 1938 je objavil svojo prvo knjigo - povest Hribčev Gregec. V zgodnjesrednjeveško slovansko zgodovino se je ozrl z delom Mladec Dragožit, povestjo iz dobe pokristjanjevanja. Kmalu po osvoboditvi (1947) je v knjigi z naslovom Petelinje pero objavil zgodbi Petelinje pero in Koča ob cesti. V knjigi, ki je sledila - Trgovina sredi sveta in druge zgodbe - je zbral vse svoje že prej objavljene pravljice. Skupni motivi pravljic so: sreča, zemlja in posest ter oblast. Pravljice za otroke so modernejše, upirajo se značilnostim klasičnih pravljic, še vedno pa se ne dajo opredeliti kot tipične sodobne pravljice. Sledila so še druga dela za mlade.

Njegova otroška in mladinska dela so tematsko raznolika; velikokrat se pojavlja vojna tematika na eni strani ter mladina v sodobnem mestnem okolju na drugi strani. Glavna značilnost junakov je upor svetu odraslih oziroma pobeg v svoj svet, ki se ne pusti zavesti svetu odraslih. Najbolj znana dela so povest Gadje iz Šiške, krajša zgodba, Dolgonožci in počasni jež ter obsežnejša povest o vojnem dogajanju skozi oči takratne mlade generacije Drejc z Višave.

Objavljal je tudi strokovne članke o šolstvu in sodeloval pri sestavljanju osnovnošolskih beril.

Dela

Slika:Gadje iz Šiške.jpg
Gadje iz Šiške
Slika:Dolgonožci in Počasni jež.jpg
Dolgonožci in Počasni jež
  • Cesta čez Resje (večerniška povest), 1936
  • Hribčev Gregec (povest), 1938
  • Trgovina sredi sveta in druge zgodbe (pravljice), 1946
  • Mladec Dragožit (povest), 1946
  • Petelinje pero (povest), 1947
  • Koča ob cesti (povest), 1947
  • Drejc z Višave (povest), 1956
  • Mali smolček, Hlebček kruha (pripovedi), 1956
  • O fantu, ki je znal žvižgati (pripoved), 1957
  • Samo za naše (kratka vzgojna pripoved), Pot na Lisec (partizanska povest)1958
  • Kolesar Matejko' in 'Ukradena svetilka' (pravljično – domišljijski pripovedi), 1960
  • Zlata roža iz Javh, cikel sedmih pravljic, objavljen v skupinski pravljični zbirki Čudežni studenec (Lojze Zupanc,

Oskar Hudales, Pavle Zidar in Venceslav Winkler), 1960

  • Gadje iz Šiške (povest), 1965
  • Šesti mora ostati (partizanska povest), 1965
  • Tisti iz Zelene ulice (povest), 1967
  • Dolgonožci in počasni jež (povest), 1970

Literatura

  • Janež, Stanko Slovenska mladinska proza. Ljubljana 1993.
  • Dolgan, Marjan Izbrana mladinska beseda: Venceslav Winkler. Mladinska knjiga, Ljubljana 1980. (COBISS)
  • Različni avtorji Leksikon: Slovenska Književnost, Zbirka Sopotnik, Cankarjeva Založba, Ljubljana 1996. (COBISS)
  • Winkler, Venceslav Drejc z višave, Mladinska knjiga, Ljubljana 1967. (COBISS)
  • Winkler, Venceslav Dolgonožci in počasni jež, Mladinska knjiga, Ljubljana 1970. (COBISS)

Zunanje povezave

{{subst:#if:Winkler, Venceslav|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1907}} 

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1975}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1907

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1975}} 

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1975

}}]]

Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Venceslav_Winkler&oldid=2569359«