Dolenja vas, Divača: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
dodan tekst + viri |
||
| Vrstica 13: | Vrstica 13: | ||
|regija=Obalno-kraška regija |
|regija=Obalno-kraška regija |
||
}} |
}} |
||
| ⚫ | |||
== Geografija == |
|||
| ⚫ | |||
Naselje leži na najširšem delu Senožeškega podolja okoli 3 [[km]] severozahodno od [[Senožeče|Senožeč]]. V vasi je močan [[Vodnjak|studenec]], h kateremu so prihajali v [[suša|sušnih]] časih, ko še ni bilo [[vodovod]]a, po vodo iz oddaljenih vasi. Kot marsikje na [[Kras]]u so tudi tu nekdaj [[zima|pozimi]] v velikem [[kal]]u in globoki ledenici sekali [[led]] in ga vozili v [[Trst]]; pozimi, ko privrši z [[Nanos]]a čez Kras [[burja]], so namreč tod pogosto nizke temperature.<ref>''Slovenija, turistični vodnik''. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> |
|||
severozahodno od [[Senožeče|Senožeč]]. |
|||
| ⚫ | Pomembnejši [[zgradba|objekt]] v vasi je [[cerkev Žalostne Matere božje, Dolenja vas|cerkev Žalostne Matere božje]], ob kateri je dobro ohranjen [[tabor (fortifikacija)|tabor]] s samostojno stoječim taborskim stolpom s strelnimi linami v štirih nadstropjih. V stolpu je imela vsaka domačija določen prostor za shranjevanje živil. V cerkvi so odkrili slikovite [[freska|freske]] naslikane v več obdobjih |
||
Na Griškem polju, nedaleč od vasi, nastaja prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji, [[Vetrna elektrarna Dolenja vas]] |
Na Griškem polju, nedaleč od vasi, nastaja prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji, [[Vetrna elektrarna Dolenja vas]] |
||
== Umetniški spomeniki == |
|||
| ⚫ | Pomembnejši [[zgradba|objekt]] v vasi je s [[kamenina|kamnitimi]] ploščami krita [[cerkev Žalostne Matere božje, Dolenja vas|podružnična cerkev Žalostne Matere božje]], ob kateri je dobro ohranjen [[tabor (fortifikacija)|tabor]] s samostojno stoječim taborskim stolpom s strelnimi linami v štirih nadstropjih. V stolpu je imela vsaka domačija določen prostor za shranjevanje živil. V cerkvi so odkrili slikovite [[freska|freske]] naslikane v več obdobjih. V [[prezbiterij]]u, ki je bil leta [[1460]] zvezdasto obokan in poslikan so ''Kristus v mandorli'', cerkveni očetje, in simboli evangelistov. Na stenah prezbiterija in na slavoloku so [[gotika|poznogotske]] freske iz okoli okoli leta [[1510]], ki kažejo na [[Italija|italijanske]] [[renesansa|renesančne]] vplive (apostoli, ''Kristusovo rojstvo, Marijina smrt, Oznanenje, Kajn'' in ''Abel'').<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
* [[Seznam naselij v Sloveniji]] |
* [[Seznam naselij v Sloveniji]] |
||
== Viri == |
|||
{{refsez}} |
|||
{{SloNaselje-stub}} |
{{SloNaselje-stub}} |
||
Redakcija: 16:04, 2. oktober 2010
Dolenja vas, Divača | |
|---|---|
 | |
  Dolenja vas, Divača Geografska lega v Sloveniji | |
| 45°43′55″N 14°0′36″E / 45.73194°N 14.01000°EKoordinati: 45°43′55″N 14°0′36″E / 45.73194°N 14.01000°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Divača |
| Nadm. višina | 5.369 m m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 159 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6224 Senožeče |
| Zemljevidi | |
Dolenja vas je naselje v občini Divača.
Geografija
Naselje leži na najširšem delu Senožeškega podolja okoli 3 km severozahodno od Senožeč. V vasi je močan studenec, h kateremu so prihajali v sušnih časih, ko še ni bilo vodovoda, po vodo iz oddaljenih vasi. Kot marsikje na Krasu so tudi tu nekdaj pozimi v velikem kalu in globoki ledenici sekali led in ga vozili v Trst; pozimi, ko privrši z Nanosa čez Kras burja, so namreč tod pogosto nizke temperature.[1]
Na Griškem polju, nedaleč od vasi, nastaja prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji, Vetrna elektrarna Dolenja vas
Umetniški spomeniki
Pomembnejši objekt v vasi je s kamnitimi ploščami krita podružnična cerkev Žalostne Matere božje, ob kateri je dobro ohranjen tabor s samostojno stoječim taborskim stolpom s strelnimi linami v štirih nadstropjih. V stolpu je imela vsaka domačija določen prostor za shranjevanje živil. V cerkvi so odkrili slikovite freske naslikane v več obdobjih. V prezbiteriju, ki je bil leta 1460 zvezdasto obokan in poslikan so Kristus v mandorli, cerkveni očetje, in simboli evangelistov. Na stenah prezbiterija in na slavoloku so poznogotske freske iz okoli okoli leta 1510, ki kažejo na italijanske renesančne vplive (apostoli, Kristusovo rojstvo, Marijina smrt, Oznanenje, Kajn in Abel).[2]
