Turščina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Janez si (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
m robot Spreminjanje: sco:Turkis leid
Vrstica 178: Vrstica 178:
[[sah:Түрк тыла]]
[[sah:Түрк тыла]]
[[sc:Lìngua turca]]
[[sc:Lìngua turca]]
[[sco:Turkish leid]]
[[sco:Turkis leid]]
[[se:Durkkagiella]]
[[se:Durkkagiella]]
[[sh:Turski jezik]]
[[sh:Turski jezik]]

Redakcija: 03:30, 2. oktober 2010

Túrščina - Türkçe
Države: Turčija, Ciper, Bolgarija, Nemčija, Grčija, Kosovo, Makedonija, Romunija, Srbija
Govorni predeli: Turčija, Ciper, Balkan, Kavkaz
Skupaj govorcev: 50 - 65 milijonov
Na svetu: 19
Rodovna
razvrstitev:
altajski
Uradni položaj
Uradni jezik: Turčija, Ciper, Kosovo, Makedonija1
1 samo v občinah kjer obstaja določen procent Turško govorečega prebivalstva.
Usklajuje:
Jezikovni kodi
ISO 639-1 tr
ISO 639-2 tur
SIL TRK

Túrščina (turško Türkçe) je altajski jezik, ki ga govorijo predvsem v Turčiji in v manjšinah v Bolgariji, Makedoniji, in na Cipru, ter več miljonov emigrantov v Zahodni Evropi.


Turški besedni zaklad

Turški besedni zaklad je precej mešan, poleg izvirno turških imamo veliko prevzetih besed iz perzijščine in arabščine. Danes se rabita pogosto vzporedno dva izraza za isti pomen, tako v uradnem jeziku, kakor v pogovornem. Večina prevzetih besed iz arabščine in perzijščine je še vedno v rabi, čeprav so se določene novotvorbe prijele in so zdaj v splošni rabi kot

okul 'šola' < okumak 'brati' + fr. école 'šola' namesto arabsko mektep.

V turščini so moderni izrazi prevzeti predvsem iz francoščine in italijanščine.

sigara "cigara" < fr. cigare

sigorta "zavarovanje" < benečansko sicurtà

koleksiyon "kolekcija" < fr. collection

kolej "kolegij, visoka šola" < fr. collège


Celo kakšna beseda slovanskega izvora se najde, kakor npr. "kıral" ali "kral"(kralj).


Turški črkopis

Po razpadu osmanskega carstva se je pod predsednikom Atatürkom prebudila narodna zavest, ki se opira na turške korenine in ne na islamsko-arabsko dediščino. Politični preobrat je privedel leta 1928 tudi do uvedbe latinice.

Turški črkopis zajema 29 črk:

a b c ç d e f g ğ h ı i j k l m n o ö p r s ş t u ü v y z

Zunanje povezave

TURKISH SLOVENIAN DICTIONARY

Predloga:Link FA Predloga:Link FA