Turščina: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m robot Spreminjanje: sco:Turkis leid |
||
Vrstica 178: | Vrstica 178: | ||
[[sah:Түрк тыла]] |
[[sah:Түрк тыла]] |
||
[[sc:Lìngua turca]] |
[[sc:Lìngua turca]] |
||
[[sco: |
[[sco:Turkis leid]] |
||
[[se:Durkkagiella]] |
[[se:Durkkagiella]] |
||
[[sh:Turski jezik]] |
[[sh:Turski jezik]] |
Redakcija: 03:30, 2. oktober 2010
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Túrščina - Türkçe | |
---|---|
Države: | Turčija, Ciper, Bolgarija, Nemčija, Grčija, Kosovo, Makedonija, Romunija, Srbija |
Govorni predeli: | Turčija, Ciper, Balkan, Kavkaz |
Skupaj govorcev: | 50 - 65 milijonov |
Na svetu: | 19 |
Rodovna razvrstitev: |
altajski |
Uradni položaj | |
Uradni jezik: | Turčija, Ciper, Kosovo, Makedonija1 1 samo v občinah kjer obstaja določen procent Turško govorečega prebivalstva. |
Usklajuje: | |
Jezikovni kodi | |
ISO 639-1 | tr |
ISO 639-2 | tur |
SIL | TRK |
Túrščina (turško Türkçe) je altajski jezik, ki ga govorijo predvsem v Turčiji in v manjšinah v Bolgariji, Makedoniji, in na Cipru, ter več miljonov emigrantov v Zahodni Evropi.
Turški besedni zaklad
Turški besedni zaklad je precej mešan, poleg izvirno turških imamo veliko prevzetih besed iz perzijščine in arabščine. Danes se rabita pogosto vzporedno dva izraza za isti pomen, tako v uradnem jeziku, kakor v pogovornem. Večina prevzetih besed iz arabščine in perzijščine je še vedno v rabi, čeprav so se določene novotvorbe prijele in so zdaj v splošni rabi kot
okul 'šola' < okumak 'brati' + fr. école 'šola' namesto arabsko mektep.
V turščini so moderni izrazi prevzeti predvsem iz francoščine in italijanščine.
sigara "cigara" < fr. cigare
sigorta "zavarovanje" < benečansko sicurtà
koleksiyon "kolekcija" < fr. collection
kolej "kolegij, visoka šola" < fr. collège
Celo kakšna beseda slovanskega izvora se najde, kakor npr. "kıral" ali "kral"(kralj).
Turški črkopis
Po razpadu osmanskega carstva se je pod predsednikom Atatürkom prebudila narodna zavest, ki se opira na turške korenine in ne na islamsko-arabsko dediščino. Politični preobrat je privedel leta 1928 tudi do uvedbe latinice.
Turški črkopis zajema 29 črk:
a b c ç d e f g ğ h ı i j k l m n o ö p r s ş t u ü v y z