Zlata ptica

Za druge pomene glej Zlata ptica (razločitev).

Slika:Znamka zlata ptica.jpg

Znamka zlata ptica

Zlata ptica je naslovni lik istopimenske ljudske pravljice. Različic Zlate ptice je veliko, kar je dokaz, da se je pravljica pripovedovala na različnih koncih Slovenije ter v različnih časovnih obdobjih.

Literarni lik - Zlata ptica

Zlate ptice ali rajske ptice označuje zlata barva. Predstavljajo nebesna bitja, ki čudovito pojo ali pa ima njihovo perje čudežno moč. Ob poslušanju rajske ptice naj bi čas na onem svetu bežal neizmerno hitro, kakor blisk. Motivi obeh ptic so zelo razširjeni v ljudskem pripovedništvu in pa tudi v ljudskem pesništvu.

Ostali liki

• Kralj: Je oče treh sinov
• Starejši in srednji sin: Mlajšega brata ne marata, ga zaničujeta. Sta zelo pohlepna, želita si le bogastva in bi zanj naredila vse. Sta čisto brez vesti, nista sposobna prevzeti krivde na svoja ramena, na koncu celo ubijeta svojega brata, da jima nebi bilo treba priznati napak, ki sta jih storila.
• Mlajši sin: Je zelo dober človek z dobrim srcem in pripravljen vsem pomagati. Je tudi nesebičen in zna odpuščati, saj na koncu reši brata z vislic. Malo je tudi pohlepen, saj si skozi celotno pravljico izbira le najboljše in najlepše stvari (izbere najlepšega konja, najlepšo ptico, najlepšo morsko deklico).

Vsebina pravljice

Kralj je imel na vrtu jablano, ki mu je rodila zlata jabolka. Vendar jabolka nikoli niso dozorela, saj je vsako jutro eno jabolko manjkalo. Zato se je kralj odločil, da bo ugotovil, kdo mu krade. Na stražo je postavil najbolše stražnike, vendar brez uspeha. Zato kralju ni preostalo drugega kot to, da je na stražo postavil svoje tri sinove. Prvo noč je na stražo poslal najstarejšega sina, drugo noč srednjega, tretjo noč pa najmlajšega. Prva dva sinova nista odkrila tatu, tretji pa je domov prinesel tri zlata peresa. Ker pa si je kralj mislil, da mora biti zlata ptica zelo lepa, je poslal svoje sinove, da jo poiščejo. Tistemu, ki mu bo prinesel zlato ptico, bo pripadlo kraljestvo. Prvi se je na pot odpravil najstarejši, saj ga je želja po bogatstvu in kraljestvu zelo premamila. V gozdu je srečal medveda, ki je bil zelo lačen. Medved ga je prosil, naj mu odstopi nekaj hrane. Vendar ga je sin osorno zavrnil in ga nagnal, saj se je zbal, da bo hrane tudi zanj premalo. Medved pa mu je le dejal, da se mu bo še slabo godilo. In tako je tudi bilo. Padel je v roke roparjem, ki so mu vzeli vse. Milo jih je prosil, naj ga ohranijo pri življenju. V zameno za življenje, pa se jim je moral pridružiti in z njimi ropati. Minilo je leto in dan, ko se je na pot odpravil drugi sin. Tudi njemu se je zgodilo enako, kot starejšemu sinu. Ker tudi drugega sina ni bilo domov, se je po letu dni na pot odpravil še najmlajši sin. Sprva se je kralj zbal, da bi izgubil tudi njega, zato mu ni dovolil da odide na pot, vendar pa je zaradi sinove vztrajnosti popustil. Tudi najmlajši sin je na poti srečal medveda, ker pa je bil dobrega srca, je hrano delil z lačnim medvedom. Ker pa medved še ni imel dovolj, mu je sin dovolil, da se nasiti tudi z njegovim konjem. V zahvalo ga je medved popeljal, kamor si je želel. Pripeljal ga je do skale, v kateri so bile zlate ptice. Mahnil je po skali z leskovo šibo in ta se je odprla; zagledal je zlate ptice in vzel je najlepšo. Ker pa ni vzel prve ptice, kot mu je naročil medved, je zbudil stražarje. Ti pa so v zameno hoteli imeti najhitrejšega konja. Ko je prišel do medveda, ga je le ta popeljal do skale, v kateri so bili konji; z leskovo šibo jo je odprl in zagledal veliko konjev in si izbral najhitrejšega. Ker pa ni vzel prvega konja, kot mu je naročil medved, je zbudil stražarje. V zameno so zahtevali morsko deklico. Medved mu je spet pomagal, da je našel morsko deklico. In ta ga je odpeljala, s stiskom roke v slovo, h konjem, nato pa še k pticam. Ko je zadnjič prijel deklico, si je zaželel, da bi bil pri medvedu. In takoj je bil pred njim. Ta mu je rekel, da ima vse in da ga čaka sreča, vendar naj se varuje kupovati meso iz vislic. Ko je mladenič odjezdil s svojo lepo morsko deklico, je prišel do mesta, kjer so obešali njegova dva brata. Kraljevi sin je stopil bližje in ju prepoznal, vendar ni vedel, kako bi ju rešil, zato je vprašal ljudi. Ti pa so rekli, da mora plačati še enkrat toliko, kolikor sta brata naropala. Rešena brata sta hotela izvedeti, kdo jima je pomagal. Ko pa sta izvedela, da je bil to brat, sta se zbala, da bo vse povedal očetu. Zato sta ga iz zavisti pretepla. Nato sta se polastila konja, morske deklice in zlate ptice, ter odjezdila domov. Vsi so se ju razveselili, vendar morska deklica od žalosti ni spregovorila besedice. Zlata ptica je povesila glavo in ni dala glasu od sebe. Konja pa so postavili v hlev in nikomur ni dovolil, da bi prišel k njemu. Tedaj je medved prišel do najmlajšega sina in ga ozdravil. Tako se je najmlajši sin razcapan vrnil domov, kjer pa ga niso prepoznali. Povprašal je po svojem konju; ko je prišel do njega, je ta veselo zarezgetal in se mu pustil božati. Ko je prišel do zlate ptice, je ta začela lepo peti. Nazadnje pa je šel še k morski deklici, ki ga je takoj prepoznala in ga objela. Šele zdaj je kralj spoznal svojega sina. Starejša brata sta od strahu pobegnila. Tako je najmlajši sin dobil kraljestvo, se poročil z morsko deklico in dolgo sta srečno živela. Na grajskem vrtu jima je jablana vsako leto rodila zlata jabolka in milo jima je prepevala zlata ptica.

Konec druge različice

V drugi različici, najmlajši sin reši brata, ta pa ga umorita. Zbala sta se, da bo njun brat vso resnico povedal očetu. Nato sta se sinova polastila konja, morske deklice in zlate ptice, ter odjezdila domov. Vsi so se ju razveselili, vendar morska deklica od žalosti ni spregovorila besedice, zlata ptica je povesila glavo in ni dala glasu od sebe, konj pa stal v hlevu in nikomur ni dovolil, da bi prišel k njemu. Nato je medved našel mrliča. Odkopal je neko korenino, jo stolkel na kamnu in njen sok kanil mrtvemu mladeniču v usta in ta je oživel in ozdravel. Nato se je najmlajši sin vrnil domov. Nihče ga ni prepoznal, razen konja ki je za rezgretal, zlata ptica je začela prepevati, morska deklica pa ga je tesno objela. Ko je oče vse to videl je prepoznal svojega sina. Ta je očetu razložil, kaj sta mu brata storila, in oče se je razhudil in dal starejša sinova obesiti. Sin je dobil kraljestvo, za ženo pa je vzel morsko deklico.

Različice Zlate ptice

• Janez Trdina je Zlato ptico vključil v svoje Bajke in povesti o Gorjancih.
• Ivan Tomšič je pisal o čarobnem petju Zlate ptice. Povedka naj bi izvirala iz Tržiča na Gorenjskem.
• Iz Nove vasi na Blokah izhaja verzija Zlate ptice, pri kateri ima perje zdravilno moč. Ko najmlajši sin domov prinese perje Zlate ptice, njihov zelo bolni oče ozdravi.
• Alojzij Bolhar pa je zapisal najbolj poznano varianto Zlate ptice v knjigi Slovenske narodne pravljice.
• Motiv zlate ptice pa najdemo tudi v slovenskih povestih z naslovom Rajska ptica.

Analiza pravljice

• Čas: nedoločen
• Kraj: nedoločen
• Stalni okrasni pridevniki: prelepa jablana, najčudovitejša zlata ptica, najhitrejši konj, najlepša morska deklica, ognjeviti konj, kraljevski sin, veselo zarezgetal, najmlajši kraljevič, milo prepevati, lepo morsko deklico.
• Ponavljanja posameznih besed, celih stavkov in odstavkov: besed (zlata jabolka, jablana, zlata ptica, medved, ropar, siva skala, leskova šiba, morska deklica, konj, zelena jasa, leto in dan), celih stavkov (»Le počakaj, še slabo se ti bo godilo!«, »Šel je z njim in postal – ropar.«, »Daj še meni malo, saj vidiš, da sem lačen.«, »Mahni z leskovo šibo po skali.«, »Kraljevi sin se še nikoli ni zlagal in tudi straži je vse po resnici povedal.«)
• Stalna, t.i. ljudska števila: tretjo noč, tri sinove, tri peresa, leto in dan, tri morske deklice.
• Tipičen konec: glavna oseba, t.j. najmlajši sin se poroči s prelepo morsko deklico in podeduje veliko bogastvo. živita srečno do konca svojih dni.
• Bajeslovna bitja: Zlata ptica, govoreči medved, morska deklica.

»Dobro se poplača, slabo se kaznuje« 

Lahko bi se reklo, da je to glavni motiv skozi vso pravljico. Prikazan je na primeru kraljevih sinov.

1. SLABO SE KAZNUJE (primer): Prvi in drugi sin odsevata lastnosti, kot so sebičnost in želja po bogatstvu. Sta negativni lastnosti. To se pokaže, ko imata željo ujeti zlato ptico da bi pridobila kraljestvo - želja po bogatsvu in moči. Ko ju sreča lačni medved, mu ne odstopita niti malo hrane, saj se bojita da bo premalo tudi zanju. Odsev sebičnosti. Zaradi tega ju napadejo roparji in jima poberejo vse. Ko jima grozi smrt na vislicah, ju reši najmlajši brat. To je bila zanju kot nova priložnost, da se dokažeta. Vendar zagrešita umor svojega najmlajšega brata, ker se zbojita zase (da bi očetu povedal resnico). Umor se kaznuje z umorom - na koncu oče izve za njuno podlost in ju da obesiti.

2. DOBRO SE POPLAČA (primer): Tretji sin je bil dobrega srca in nikoli nobenemu ni želel slabega. Ko je šel na pot za zlato ptico je lačnemu medvedu odstopil svojo hrano in celo konja. Dobrosrčnost je bila poplačana. Na koncu je prejel kraljestvo in dobil lepo ženo.

Analiza pravljice po Marjani Kobe

Pravljica Zlata ptica spada v fantastično obliko pravljice, ker pa je ljudska, se po strukturi razlikuje od klasične fantastične pripovedi. V fantastični pripovedi gre za vdor fantastike v svet realnosti, soočita pa se tako, da se irealni svet pojavi v realnem, ali pa tako da se resnično in fantastično pojavljata drug ob drugem. Obstajata torej dve resničnosti, ki sta enakovredni, pa vendarle združeni v enovito celoto. Tu pa se tudi pojavi razlika z ljudsko pravljico, saj tu vse dogajanje poteka na eni sami ravni in sta resničnost in čudežnost neločljivo povezani ter prepleteni. Zaradi prepletanja ni nikakršne logike iz realnega sveta, literarni junaki pa se nič ne čudijo nadnaravnim pojavom, čudežom (medved oživi mrtvega najmlajšega sina), bajeslovnim bitjem (morska deklica - z njo se poroči najmlajši sin), saj svet doživljajo na en sam način (bratje srečajo medveda, ki jih prosi za hrano in se nad tem, da medved govori nič ne začudijo). To posebnost pa imenujemo enodimenzionalnost dogajanja.

Naslednja posebnost sta čas in kraj dogajanja, ki v ljudski pravljici nista določena, medtem ko sta v fantastični pripovedi povsem ločeni in razvidni. Osebe ki nastopajo v ljudski pravljici so tipi (kralj, trije bratje), ki pa nimajo individualnih značajskih lastnosti, so brez samostojnega gledanja na življenje in čudežne pojave sprejemajo na povsem miren način in brez začudenja. Pisatelj v pravljici Zlata ptica nastopajočim osebam ne da imena, poimenuje jih le kralj in bratje, niti jim ne pripiše značajskih lastnosti, hibe ali posebnosti.

Razlika se kaže tudi v obliki. Ljudska pravljica sodi med krajše prozne oblike, medtem ko je fantastična pripoved obsežnejše besedilo oziroma že kar knjiga. Pravljica Zlata ptica obsega vsega le osem strani, za razliko od klasične fantastične pripovedi, ki je že kar cela knjiga npr. Ostržek.

Simbolika jabolka

Simbol jabolka v Antičnem svetu

Jabolko je imelo že v Antičnem času simbolni pomen. Poznamo ga pod imenom Eridino jabolko. Njegov izvor se povezuje s poroko Ahilovih staršev, kralja Peleja in morske nimfe Tetide. Na slavje, ki so se ga udeležili prav vsi bogovi, pa niso povabili boginje prepira, Eride. To je boginjo spravilo v slabo voljo, zato se je odločila, da se bo maščevala. Sredi poročne gostije je med povabljence vrgla zlato jabolko z napisom »Najlepši!« Nemudoma se je vnelo ostro tekmovanje med tremi boginjami: Hero (Zevsovo ženo), Ateno (boginja modrosti) in Afrodito (boginja ljubezni in lepote). Vsaka si je domišljala da je najlepša, in da jabolko zato pripada njej. Prepir se je samo stopnjeval in mu ni kazalo konca, zato se je Zevs odločil, da bo Paris tisti, ki bo določil, katera je najlepša. Vse tri boginje so mu obljubljale nagrado: Hera mu je ponujala oblast in moč, Atena modrost, Afrodita pa ljubezen prelepe Helene, ki pa je bila že poročena. Paris se je kljub temu odločil za Afrodito in njeno ponudbo, vendar pa so se nato začele težave, ki so sprožile zelo poznano Trojansko vojno. Od tu je Eridino jabolko poznano tudi kot jabolko spora oz. jabolko prepira. Še danes se pogosto ta izraz uporablja v politiki (ko pride do nesoglasij zasledimo uporabo: ˝Padlo je Eridino jabolko˝.)

Simbol jabolka v Svetem pismu

V Svetem pismu se jabolko večkrat ponovi, njegov pomen pa je različen. Ker se v latinskem jeziku besedi jabolko in zlo izgovarjata zelo podobno, največkrat jabolko povezujemo z izvirnim grehom. Evo je kača (Satan oz. hudič) zapeljal, da je utrgala in zaužila sadež z drevesa, ki je bil prepovedan. Zato velja jabolko tudi kot simbol zapeljivosti.

V Visokih pesmih pa se granatno jabolko pojavlja v primerjavi z ženskimi prsmi. Zato tu velja za nekaj svetega. Njegovih semen naj bi bilo toliko kot je v Stari zavezi zakonov, zato je njegova granatna predstavljala simbol plodnosti.

Simbol jabolka – Newton

Jabolko pa je močno pripomoglo tudi k napredovanju znanosti. Anekdota pravi, da je Newton počival v senci jablane. Ko je zapihal vetrič, je z jablane padlo jabolko. Newton se je vprašal: »Zakaj vsa telesa padajo navpično proti središču Zemlje.« Tako je Newton s pomočjo jabolka ugotovil, da lahko telesa delujejo drugo na dugo tudi na daljavo. Kakor Zemlja s silo deluje na jabolko, tako s silo deluje tudi na Luno. Ta sila je vzok za gibanje nebesnih teles. Imenujemo jo gravitacijska sila.

Izdaje

Slika:Zlatorogovi čudežni vrtovi.jpg

Zlatorogovi čudežni vrtovi

Slika:Slovenske ljudske pravljice.gif

Slovenske ljudske pravljice

Slika:Slovenske narodne pravljice.jpg

Slovenske narodne pravljice

• Slovenske ljudske pravljice, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2007
• Slovenske narodne pravljice, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1997
• Zlata ptica, sto najlepših pravljic, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1988
• Zlatorogovi čudežni vrtovi, slovenske pripovedi o zmajih, belih gamsih, zlatih pticah in drugih bajnih živalih, založba Didakta, 2002

Viri

• Slovenska ljudska pravljica, Zlata ptica. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana, 1972.
• Izbral in uredil Alojzij Bolhar, Slovenske narodne pravljice. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1997.
• Izbral in uredil Alojzij Bolhar, Slovenske narodne pripovedke. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1981.

Literatura

• Trdina Silva, Besedna umetnost (2.del), literarna teorija. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana, 1965.
• Marjana Kobe, Pogledi na mladinsko književnost. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987.
• http://www.emka.si/izdelek.asp?docid=19697
• http://www.emka.si/izdelek.asp?docid=19509
• http://www.juliadoria.com/knjigarna/q/artikel/1763
• http://www.posta.si

Glej tudi

• Slovenska mladinska književnost
• Seznam slovenskih pisateljev
• Seznam slovenskih pravljic
• Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov
• Seznam literarnih pojmov