Zlata Vokač: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Članek je bil spremenjen toliko, kolikor ni ustrezal slovničnim in slogovnim zahtevam slovenskega jezika ter Wikipedije.
Vrstica 14: Vrstica 14:
'''Zlata Vokač''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]] in [[rusistka]], * [[23. september]] [[1926]], [[Murska Sobota]], † [[17. marec]] [[1995]], [[Maribor]], [[Slovenija]].
'''Zlata Vokač''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]] in [[rusistka]], * [[23. september]] [[1926]], [[Murska Sobota]], † [[17. marec]] [[1995]], [[Maribor]], [[Slovenija]].


== Življenjepis ==
== Življenje ==
Izobraževala se je na naslednjih ustanovah: [[Osnovna šola Lovrenc na Pohorju]] (1932-38), klasična gimnazija (1938-41), [[I. gimnazija Maribor]] (1945-47), [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]] (1949-53; diploma iz [[ruščina|ruskega jezika]] [[ruska književnost|s književnostjo]] in [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]]), [[Filozofska fakulteta v Beogradu]] (1973; magisterij) in Filozofska fakulteta v Beogradu (1979; doktorat).
Obiskovala je osnovna šolo [[Lovrenc na Pohorju]] ([[1932]]-[[1938]]), nato klasično gimnazijo (1938-[[1941]]) in [[I. gimnazija Maribor|I. gimnazija Maribor]] ([[1945]]-[[1947]]). Študij je [[1949]] nadaljevala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta [[1953]] diplomirala iz [[ruščina|ruskega jezika]] [[ruska književnost|s književnostjo]] in [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]]). Dve leti pred diplomo se je poročila z inženirjem Danilom Vokačem. Magistrski študij na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti v Beogradu]] je zaključila [[1973]] in na isti fakulteti leta [[1979]] tudi doktorirala.


Sprva je poučevala na srednjih šolah v Mariboru, Kamniku in Slovenski Bistrici ter na [[Pedagoška akademija v Mariboru|Pedagoški akademiji]] kot profesorica višje šole. Leta 1979 je pričela poučevati kot docentka za rusko književnost in metodiko ter fonetiko ruskega jezika; poleg tega je predavala tudi slovenski jezik in književnost madžarskim učiteljem v Szombathelyu in Monoštru. S študenti je prirejala večere slovenskega leposlovja in od leta 1975 postala stalna sodelavka raziskovalnega načrta ''Ruska avantgarda'' pri [[Inštitut za znanost o književnosti v Zagrebu|Inštitutu za znanost o književnosti v Zagrebu]].
Sprva je poučevala na srednjih šolah v Mariboru, [[Kamnik]]u in [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] ter na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški akademiji v Mariboru]]. Leta 1979 je postala docentka za rusko književnost in metodiko ter fonetiko ruskega jezika; poleg tega je predavala tudi [[slovenščina|slovenski jezik]] in [[slovenska književnost|književnost]] [[Madžari|madžarskim]] učiteljem v [[Szombathely]]u in [[Monošter|Monoštru]]. S študenti je prirejala večere slovenskega leposlovja in od leta [[1975]] bila stalna sodelavka raziskovalnega projekta ''Ruska avantgarda'' pri Inštitutu za znanost o književnosti v Zagrebu.


Upokojila se je leta 1983. Kot doktorica literarnih znanosti je leta 1944 dobila Glazerjevo nagrado za življenjsko delo; to je najvišje umetniško priznanje [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. Umrla je leta 1995 v Mariboru.
Upokojila se je leta [[1983]]. Kot doktorica literarnih znanosti je leta [[1994]] dobila [[Glazerjeva nagrada|Glazerjevo nagrado]] za življenjsko delo; to je najvišje umetniško priznanje [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. Umrla je leta 1995 v Mariboru.

== Družina ==
Dve leti pred diplomo se je poročila z inženirjem Danilom Vokačem.


== Delo ==
== Delo ==
Raziskovala in ukvarjala se je s sodobno [[ruska književnost|rusko književnostjo]]. Pri raziskavah je prišla do pomembnih ugotovitev o zgodnjem pojavu [[ruski nadrealizem|ruskega nadrealizma]]. Tematizirala je bivanjski položaj evropskega judovstva (''[[Marpurqi]]'', 1985; ''[[Knjiga senc]]'', 1993), tudi s pomočjo lastnih dognanj o judovskih prebivalcih Maribora.
Ukvarjala se je s sodobno rusko književnostjo. Pri raziskavah je prišla do pomembnih ugotovitev o zgodnjem pojavu ruskega [[nadrealizem|nadrealizma]]. Tematizirala je bivanjski položaj evropskega [[Judje|judovstva]] (''Marpurqi'', [[1985]]; ''Knjiga senc'', [[1993]]), tudi s pomočjo lastnih dognanj o judovskih prebivalcih Maribora.


Dve gradivi je napisala za mladino (''Vesele zgodbe o vampirjih'', 1994; ''Prvo potovanje mačka Čunje'', 1995). Raziskave in članke je objavljala v ''[[Dialogi]]h''; v njih so izšli pripovedni spisi (''Spomini na Bugojno').
za mladino je napisala deli: ''Vesele zgodbe o vampirjih'' (1994) in ''Prvo potovanje mačka Čunje'' (1995). Raziskave in članke je objavljala v [[Dialogi]]h; v njih so izšli pripovedni spisi (''Spomini na Bugojno').


Prevedla je nekaj knjig (Aleksandra Grina: ''[[Begavka na valovih]]'', 1996) in dram.
Prevedla je nekaj knjig ([[Aleksander Grin]]: ''Begavka na valovih'', [[1996]]) in dram.

⚫
== Priznanje in nagrade ==
⚫
*[[Glazerjeva nagrada|Glazerjeva nagrada]] ([[1994]])


== Bibliografija ==
== Bibliografija ==
; Dela za odrasle
*''[[Poetika Konstantina Paustovskega]]'' ([[1975]]){{COBISS|ID=8631041}}
*''Poetika Konstantina Paustovskega'' ([[1975]]){{COBISS|ID=8631041}}
*''[[Marpurqi]]'' ([[1985]])
*''[[Knjiga senc]]'' ([[1993]]) {{COBISS|ID=33915393}}
*''Marpurqi'' ([[[[1985]]]])
*''Knjiga senc'' ([[1993]]) {{COBISS|ID=33915393}}


Dela za mladino:
; Dela za mladino:
*''[[Vesele zgodbe o vampirjih]]'' ([[1994]]) {{COBISS|ID=35203841}}
*''Vesele zgodbe o vampirjih'' ([[1994]]) {{COBISS|ID=35203841}}
*''[[Prvo potovanje mačka Čunje]]'' ([[1995]]) {{COBISS|ID=37257473}}
*''Prvo potovanje mačka Čunje'' ([[1995]]) {{COBISS|ID=37257473}}


Razprave in članki objavljeni v Dialogih:
; Razprave in članki v Dialogih:
*''Konstantin Paustovski'' (1966)
*''Konstantin Paustovski'' ([[1966]])
*''Ob Goldmannu in Robbe-Grilletu'' (1969)
*''Ob Goldmannu in Robbe - Grilletu'' ([[1969]])
*''Ruski formalisti'' (1973) {{COBISS|ID=8263778}}
*''Ruski formalisti'' (1973) {{COBISS|ID=8263778}}
*''Misli, ideje, teorije Mihaila Bahtinaropolit'' (1974) {{COBISS|ID=28209250}}
*''Misli, ideje, teorije Mihaila Bahtinaropolit'' ([[1974]]) {{COBISS|ID=28209250}}
*''Izidor, metropolit ruski'' (1976)
*''Izidor, metropolit ruski'' ([[1976]])
*''Problem Grina ali problem nadrealizma v ruski književnosti'' (1979)
*''Problem Grina ali problem nadrealizma v ruski književnosti'' ([[1979]])
*''A. Grin i revolucija (Umjetnost riječi, Zagreb)'' (1981)
*''A. Grin i revolucija (Umjetnost riječi, Zagreb)'' ([[1981]])


Pripovedni spisi v Dialogih s spomini na Bugojno:
; Pripovedni spisi v Dialogih s spomini na Bugojno:
*''Romadinov grob'' (1972)
*''Romadinov grob'' ([[1972]])
*''Facelija'' (1975)
*''Facelija'' (1975)


Učbeniki:
; Učbeniki:
*''Russkaja komerčeskaja korespondencija'' (1961)
*''Russkaja komerčeskaja korespondencija'' ([[1961]])
*''Ozvočeni teksti iz ruske književnosti'' (1966)
*''Ozvočeni teksti iz ruske književnosti'' (1966)
*''Zapiski predavanj iz ruske književnosti'' (1966)
*''Zapiski predavanj iz ruske književnosti'' (1966)
*''Formalna metoda'' (1972)
*''Formalna metoda'' (1972)

⚫
== Priznanje in nagrade ==
⚫
*[[Glazerjeva nagrada|Glazerjeva nagrada]] ([[1994]])


== Literatura ==
== Literatura ==
Vrstica 71: Vrstica 69:


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
{{Wikivir-avtor}}
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]


Redakcija: 18:02, 1. oktober 2010

Zlata Vokač
Rojstvo23. september 1926
Murska Sobota
Smrt17. marec 1995
Maribor
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicpisateljica
Poznan poslovenska pisateljica, rusistka in literarna zgodovinarka

Zlata Vokač, slovenska pisateljica in rusistka, * 23. september 1926, Murska Sobota, † 17. marec 1995, Maribor, Slovenija.

Življenje

Obiskovala je osnovna šolo Lovrenc na Pohorju (1932-1938), nato klasično gimnazijo (1938-1941) in I. gimnazija Maribor (1945-1947). Študij je 1949 nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1953 diplomirala iz ruskega jezika s književnostjo in primerjalne književnosti). Dve leti pred diplomo se je poročila z inženirjem Danilom Vokačem. Magistrski študij na Filozofski fakulteti v Beogradu je zaključila 1973 in na isti fakulteti leta 1979 tudi doktorirala.

Sprva je poučevala na srednjih šolah v Mariboru, Kamniku in Slovenski Bistrici ter na Pedagoški akademiji v Mariboru. Leta 1979 je postala docentka za rusko književnost in metodiko ter fonetiko ruskega jezika; poleg tega je predavala tudi slovenski jezik in književnost madžarskim učiteljem v Szombathelyu in Monoštru. S študenti je prirejala večere slovenskega leposlovja in od leta 1975 bila stalna sodelavka raziskovalnega projekta Ruska avantgarda pri Inštitutu za znanost o književnosti v Zagrebu.

Upokojila se je leta 1983. Kot doktorica literarnih znanosti je leta 1994 dobila Glazerjevo nagrado za življenjsko delo; to je najvišje umetniško priznanje Mestne občine Maribor. Umrla je leta 1995 v Mariboru.

Delo

Ukvarjala se je s sodobno rusko književnostjo. Pri raziskavah je prišla do pomembnih ugotovitev o zgodnjem pojavu ruskega nadrealizma. Tematizirala je bivanjski položaj evropskega judovstva (Marpurqi, 1985; Knjiga senc, 1993), tudi s pomočjo lastnih dognanj o judovskih prebivalcih Maribora.

za mladino je napisala deli: Vesele zgodbe o vampirjih (1994) in Prvo potovanje mačka Čunje (1995). Raziskave in članke je objavljala v Dialogih; v njih so izšli pripovedni spisi (Spomini na Bugojno').

Prevedla je nekaj knjig (Aleksander Grin: Begavka na valovih, 1996) in dram.

Bibliografija

Dela za odrasle
Dela za mladino
Razprave in članki v Dialogih
  • Konstantin Paustovski (1966)
  • Ob Goldmannu in Robbe - Grilletu (1969)
  • Ruski formalisti (1973) (COBISS)
  • Misli, ideje, teorije Mihaila Bahtinaropolit (1974) (COBISS)
  • Izidor, metropolit ruski (1976)
  • Problem Grina ali problem nadrealizma v ruski književnosti (1979)
  • A. Grin i revolucija (Umjetnost riječi, Zagreb) (1981)
Pripovedni spisi v Dialogih s spomini na Bugojno
  • Romadinov grob (1972)
  • Facelija (1975)
Učbeniki
  • Russkaja komerčeskaja korespondencija (1961)
  • Ozvočeni teksti iz ruske književnosti (1966)
  • Zapiski predavanj iz ruske književnosti (1966)
  • Formalna metoda (1972)

Priznanje in nagrade

Literatura

  • Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000
  • Slovenski biografski leksikon; štirinajsti zvezek, SAZU, Ljubljana 1986

Zunanje povezave

Glej tudi

{{subst:#if:Vokač,Zlata|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1926}} 

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1995}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1926

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1995}} 

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1995

}}]]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zlata_Vokač&oldid=2557420«