Juda Iškarijot: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: sh:Juda Iskariotski |
m pp AWB |
||
Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
Ime '''Juda''' je bilo zelo pogosto, zato so se nosilci tega imena ločili med sabo po vzdevkih (glej tudi: [[apostol Juda Tadej]]). Juda Iškarijot se imenuje v [[hebrejščina|hebrejščini]] |
Ime '''Juda''' je bilo zelo pogosto, zato so se nosilci tega imena ločili med sabo po vzdevkih (glej tudi: [[apostol Juda Tadej]]). Juda Iškarijot se imenuje v [[hebrejščina|hebrejščini]] |
||
{{jezik-he2|יהודה איש־קריות}} [Yəhûḏāh ʾΚ-qəriyyôṯ, Juda iš-Karijot], v [[grščina|grščini]] pa |
{{jezik-he2|יהודה איש־קריות}} [Yəhûḏāh ʾΚ-qəriyyôṯ, Juda iš-Karijot], v [[grščina|grščini]] pa |
||
{{jezik-el2|Ιούδας Ισκάριωθ}} [Judas Iskarioth] ali {{jezik-el2|Ιούδας Ισκαριώτης}} [Judas Iskariotes]. Vzdevek Iškarijot bi lahko pomenil povezavo s krajem (Juda iz kraja Karijot). Druga možna razlaga povezuje vzdevek Iškarijot z latinsko besedo ''sicarius'' = vojščak z bodalom. Ta razlaga celo namiguje na možnost, da je Juda Iškarijot pravzaprav samo splošna označba |
{{jezik-el2|Ιούδας Ισκάριωθ}} [Judas Iskarioth] ali {{jezik-el2|Ιούδας Ισκαριώτης}} [Judas Iskariotes]. Vzdevek Iškarijot bi lahko pomenil povezavo s krajem (Juda iz kraja Karijot). Druga možna razlaga povezuje vzdevek Iškarijot z latinsko besedo ''sicarius'' = vojščak z bodalom. Ta razlaga celo namiguje na možnost, da je Juda Iškarijot pravzaprav samo splošna označba »Jud z bodalom« (ali bolj neposredno povedano: »Židovski ubijalec«). |
||
Zgodba o Judovi izdaji je zelo znana. Opisana je v vseh štirih kanoničnih [[evangelij]]ih. |
Zgodba o Judovi izdaji je zelo znana. Opisana je v vseh štirih kanoničnih [[evangelij]]ih. |
||
Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] lahko beremo dve nadaljevanji zgodbe o Judu Iškarijotu. |
V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] lahko beremo dve nadaljevanji zgodbe o Judu Iškarijotu. |
||
*V [[Evangelij po Mateju|Matejevem evangeliju]] piše, da je začela Juda peči vest, zato je vrnil 30 srebrnikov duhovnikom, potem pa se je obesil ([[Evangelij po Mateju|Mt]] 27,3-10). Po izročilu se je obesil na drevo vrste ''Cercis Siliquastrum'', ki se zdaj po njem imenuje [[Judeževo drevo]]. |
*V [[Evangelij po Mateju|Matejevem evangeliju]] piše, da je začela Juda peči vest, zato je vrnil 30 srebrnikov duhovnikom, potem pa se je obesil ([[Evangelij po Mateju|Mt]] 27,3-10). Po izročilu se je obesil na drevo vrste ''Cercis Siliquastrum'', ki se zdaj po njem imenuje [[Judeževo drevo]]. |
||
*V [[Apostolska dela|Apostolskih delih]] pa piše, da je Juda z dobljenim denarjem kupil zemljišče, nato pa je |
*V [[Apostolska dela|Apostolskih delih]] pa piše, da je Juda z dobljenim denarjem kupil zemljišče, nato pa je »padel z glavo navzdol, tako da se je razpočil in se mu je izsulo vse drobovje« ([[Apostolska dela|Apd]] 1,18-19). |
||
Po Judovi smrti so se ostali apostoli odločili, da izbrejo novega člana - izpraznjeno mesto je zasedel [[apostol Matija]]. |
Po Judovi smrti so se ostali apostoli odločili, da izbrejo novega člana - izpraznjeno mesto je zasedel [[apostol Matija]]. |
Redakcija: 10:13, 1. oktober 2010
Júda Iškarijót (tudi Judež) je bil tisti od apostolov, ki je Jezusa izdal. *(?); †29-33(?), Jeruzalem.
Ime Juda je bilo zelo pogosto, zato so se nosilci tega imena ločili med sabo po vzdevkih (glej tudi: apostol Juda Tadej). Juda Iškarijot se imenuje v hebrejščini יהודה איש־קריות [Yəhûḏāh ʾΚ-qəriyyôṯ, Juda iš-Karijot], v grščini pa starogrško Ιούδας Ισκάριωθ [Judas Iskarioth] ali starogrško Ιούδας Ισκαριώτης [Judas Iskariotes]. Vzdevek Iškarijot bi lahko pomenil povezavo s krajem (Juda iz kraja Karijot). Druga možna razlaga povezuje vzdevek Iškarijot z latinsko besedo sicarius = vojščak z bodalom. Ta razlaga celo namiguje na možnost, da je Juda Iškarijot pravzaprav samo splošna označba »Jud z bodalom« (ali bolj neposredno povedano: »Židovski ubijalec«).
Zgodba o Judovi izdaji je zelo znana. Opisana je v vseh štirih kanoničnih evangelijih. Juda se je dogovoril z velikim duhovnikom Kajfo, da bo Jezusa izdal. Za to je dobil 30 srebrnikov. Po zadnji večerji je Jezus odšel z učenci molit na vrt Getsemani pod Oljsko goro. Juda pa je šel iskat vojake in hlapce velikega duhovnika in jih pripeljal k Jezusu. Juda je Jezusa poljubil, saj bil dogovorjen, da bo tako pokazal, koga naj aretirajo. Ta poljub je postal znan kot Judežev poljub, kar je v številnih jezikih sinonim za zahrbtno izdajo. Jezus se aretaciji ni upiral in tudi svoje učence je pozval k mirnosti. Jezusa so potem odpeljali na zaslišanje k velikemu duhovniku Kajfu, pozneje pa še k Herodu in k Ponciju Pilatu, ki je ukazal, da ga mučijo in usmrtijo s križanjem (Mt 26-27; Mr 14-15; Lk 22-23; Jn 18).
V Svetem pismu lahko beremo dve nadaljevanji zgodbe o Judu Iškarijotu.
- V Matejevem evangeliju piše, da je začela Juda peči vest, zato je vrnil 30 srebrnikov duhovnikom, potem pa se je obesil (Mt 27,3-10). Po izročilu se je obesil na drevo vrste Cercis Siliquastrum, ki se zdaj po njem imenuje Judeževo drevo.
- V Apostolskih delih pa piše, da je Juda z dobljenim denarjem kupil zemljišče, nato pa je »padel z glavo navzdol, tako da se je razpočil in se mu je izsulo vse drobovje« (Apd 1,18-19).
Po Judovi smrti so se ostali apostoli odločili, da izbrejo novega člana - izpraznjeno mesto je zasedel apostol Matija.
Leta 1970 so v Egiptu odkrili papirus iz 2. stoletja. Ta papirus je postal znan kot Evangelij po Judu Iškarijotu, saj opisuje zgoraj navedene dogodke z Judovega zornega kota. Besedilo ima močan gnostični poudarek: Juda naj bi Jezusu omogočil, da se znebi spon telesnega življenja.